Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 19. junija 2024, gostil junijski večer z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine. Svojo zanimivo življenjsko pot in ustvarjalni opus, ki ga je pred kratkim obogatila še z zbirko  Magnolija. Njena zgodba, je predstavila Slovenka, ki je svoj drugi dom našla na Švedskem – pesnica Lucija Stupica. Pogovor z avtorico je vodila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovencev zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 

 

V prijetnem pogovoru je Lucija Stupica zbrane spustila v svoj ustvarjalni svet. Zbirka petdesetih pesmi v prozi je zgodba o magnoliji, pa tudi zgodba o avtorici. Spominja jo na domače kraje in strica, ki ga je življenjska pot prav tako odpeljala v svet. Njo je na tuje popeljala poezija, je poudarila pesnica. Poezija in ljubezen. Z možem, ki prihaja iz te skandinavske države, pa kljub vsemu nikoli nista zaprla vrat Sloveniji in možnosti, da si morda nekega dne svoj dom ustvarita prav tu, na sončni strani Alp. Tudi v njihovem domu na Švedskem pa zveni slovenska beseda in pesem. Prav besedilo otroškega napeva »Čuk se je oženil« so bile prve slovenske besede njune hčerke, ki danes tekoče govori slovenski jezik. Četudi je današnja gostja izkušena, pogosto prevajana in večkrat nagrajena avtorica, pa še vedno prizna, da ohranjanje stika s svojim jezikom na tujem ni vedno tako lahko. Prav zato vsak obisk domovine izkoristi za nakup knjig, na Švedskem pa se z veseljem udeležuje dogodkov, ki jih pripravlja tamkajšnja slovenska skupnost.

 

Lucija Stupica je pesnica, prevajalka in oblikovalka interierjev. Svoja otroška in najstniška leta preživela v Šmarju pri Jelšah, nato je sledilo še več ljubljanskih let. Je soustanoviteljica Festivala Pranger – srečanja kritikov, pesnikov in prevajalcev poezije. Prva pesniška zbirka, Čelo na soncu (Beletrina, 2000), je dobila nagrado za najboljši prvenec in nagrado za izjemne umetniške dosežke zlata ptica. Vetrolov (Beletrina, 2004), drugo zbirko, je skupaj s plesalko Malo Kline nadgradila s projektom Anagram, Otok, mesto in drugi (Beletrina, 2008) pa je združil fotografije arhitekta Mateja Mljača in glasbo Bojana Cvetrežnika in Danijela Černeta – Mystico. Zadnja, Točke izginjanja (LUD Literatura, 2019) je bila nominirana za dve največji slovenski pesniški nagradi, v knjižnih prevodih pa je izšla v švedskem, hrvaškem in španskem jeziku, jeseni 2024 pa še v angleškem. Stupica je prejemnica dveh mednarodnih nagrad, nemške Hubert Burda nagrade leta 2010 in švedske Klas de Vylder za priseljene avtorje leta 2014. Lucija Stupica danes živi v Stockholmu na Švedskem. Njeno zadnje delo - knjiga Magnolija. Njena zgodba je pravkar izšla pri založbi Goga.

 

V okviru niza večerov pod naslovom Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu gostimo izjemne ustvarjalce, ki živijo in delujejo zunaj matične domovine. Vsi ljubitelji literature, glasbe in drugih umetnosti imate tako priložnost, da v prestolnici od blizu spoznate zamejske in izseljenske ustvarjalce ter njihove stvaritve.

 

Pred nami so poletni meseci, ko bomo naredili krajšo pavzo. Ponovno vas vabimo, da se nam pridružite septembra, ko nas bo po sledeh svojega ustvarjanja popeljal urednik oddaje Rojaki in odličen poznavalec Slovencev na Zahodnem Balkanu Dušan Tomažič.

Lucija Stupica in Vesna Humar

Tiskovna izjava Narodnega sveta koroških Slovencev: Smrt dvojezičnih sodišč

Spodaj objavljamo tiskovno izjavo Narodnega sveta koroških Slovencev. Narodni svet koroških Slovencev je neprestano poudarjal, da člen VII Avstrijske državne pogodbe na področju sodstva ni izpolnjen ali pa vsaj ne v celoti. Tako je ugledni dvojezični sodnik in visoki funkcionar UEFA, dr.…

125. letnica rojstva znane slovenske književnice Vide Rudolf

V petek 10. aprila 2026.  so se člani Slovenskega društva „LIPA“ Zadar zbrali v Mestni knjižnici in obeležili 125. obletnico rojstva Vide Rudolf ( 1900- 1993) predavanjem muzikologinje iz Zagreba,  dr.sci. Nade Bezić,  o bogatem kulturnem delovanju Vide Rudolf, književnice…

Srebrni Ljubilej MePZ Davorin Jenko

O Srebrnem Ljubileju MePZ Davorin Jenko iz Bosne in Hercegovine je zapisala Ljiljana Memon. 31. marca 2026 je bil v Mestni hiši Banski dvor koncert našega zbora, posvečen obeležitvi pomembne obletnice, 25 let uspešnega dela MePZ Davorin Jenko. Priprave na ta pomemben…

Dogodek Spoznaj Jesenice – dediščina, mladi in življenje v Alpah

Slovenci jemljemo izobrazbo zelo resno. O dogodku na severo Eva Štravs Podlogar. zahodu Slovenije je zapisala Na Jesenicah je v sredo, 15. aprila 2026, potekal celodnevni čezmejni dogodek za dijake z naslovom Spoznaj Jesenice – dediščina, mladi in življenje v…

34 let skupnosti in tradicije: Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj praznovalo pomembno obletnico

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj je slovesno obeležilo 34 let delovanja z organizacijo folklorne prireditve, ki je še enkrat potrdila pomen društva pri ohranjanju slovenske kulture in identitete v Bosni in Hercegovini. Več o samem dogodku je zapisala Aleksandra…

SloArt – v pričakovanju promocije tretje številke časopisa za slovensko kulturo, umetnost, zgodovino in družbo

Prihaja nova številka časopisa SloArt. Več lahko preberete v članku, ki sta napisala Ana Žagar in Milica Rajković.   Pomlad je obdobje, ko se predstavlja nova številka časopisa SloArt v slovenščini, ki jo uresničujejo avtorice slovenskih korenin, ki delujejo na…

Bogato dogajanje pri slovenskih otrocih v Berlinu

              Tudi letos je bilo pri predšolskih otrocih in šolarjih, ki v Berlinu obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine pod vodstvom učiteljice Magdalene Novak, živahno, ustvarjalno in polno lepih trenutkov. Trije spomladanski dogodki so povezali slovenske…

Butarice: slovenska navada

Slovenski običaji živijo in se ohranjajo tudi po svetu. Kako so v Slovenskem kolegiju v Mendozi v ARgentini pripravljali butarice pred cvetno nedeljo lahko preberete v spodnjem prispevku, ki ga je zapisala Tončka Šmon.  Postni čas gre k koncu. Kmalu bo…

Materinski dan in dan žena v Društvu Planika

V mesecu marcu praznujemo kar dva pomembna praznika – dan žena in materinski dan. Proslavili so jih tudi v Društvu Slovencev Planika iz Zrenjanina v Srbiji. Več lahko preberete v spodnjem prispevku, ki nam ga je poslala Milena Spremo. Ob dnevu…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.