Koroški Slovenec Karel Smolle, predsednik Koroške enotne liste, edine samostojne politične stranke Slovencev v Avstriji, ter med letoma 1986 in 1990 zvezni poslanec na Dunaju iz vrst Zelene alternative, se je že na začetku navdušil nad slovensko politično pomladjo. Spadal je med redke, posebej pomembne posameznike, ki so v drugih državah imeli formalno funkcijo ter so lahko nastopali tudi kot institucionalni sogovornik.
V pripravah na prve večstrankarske volitve v Sloveniji 6. aprila 1990 je redno nastopal na predvolilnih taborih Demosa, pogosto kot uvodni govornik, kjer je s svojim govorniškim talentom bodril ljudi, naj verjamejo vase, v samostojnost in v demokracijo.
Po zaključku poslanskega mandata je oktobra 1990 postal pooblaščeni zastopnik slovenske vlade za Republiko Avstrijo in vodil Urad slovenske vlade na Dunaju. Za to mesto je bil še posebej primeren, saj je bil kot zvezni poslanec zunanjepolitični govornik Zelenih v avstrijskem zveznem parlamentu, imel pa je tudi veliko poznanstev po vsej Evropi.
Velik vpliv je imel na avstrijskega zunanjega ministra in osebnega prijatelja Aloisa Mocka, kateremu je redno poročal, kaj se v Sloveniji dogaja, mu predstavljal slovensko perspektivo, Mock pa je o tem nato poročal ostalim evropskim zunanjim ministrom, pogosto v Smolletovi prisotnosti. Smolle je imel tesne vezi tudi na ameriškem veleposlaništvu na Dunaju, kjer so mu dodelili celo vojaškega atašeja, da ga je redno obveščal o novostih v Sloveniji in jih tudi komentiral. Prav z Dunaja so nato novice o dogajanju v Sloveniji pogosto potovale v ostale evropske prestolnice.
Koroški Slovenci so nastajajoči slovenski državi pomagali tudi materialno. Koroška enotna lista je pred volitvami odprla poseben račun za finančno pomoč Demosu. Zbiranje pomoči se je nadaljevalo tudi po vojni v Sloveniji. Za pomoč je deset slovenskih organizacij s Koroške odprlo poseben konto “Pomoč Sloveniji”, na katerem je bilo do 17. septembra 1991 zbranih 870.285 šilingov.
O veliki aktivnosti in uspešnosti urada na Dunaju, ki so ga poleg Smolleta sestavljali še trije sodelavci, pričajo številni delovni pogovori z avstrijskim predsednikom vlade, ministri in deželnimi glavarji ter drugimi avstrijskimi predstavniki oblasti, visokimi uradniki, s poslanci avstrijskega parlamenta in z uslužbenci veleposlaništev ter s predstavniki avstrijskega kapitala. Teh sestankov se je v tistem obdobju nabralo kar 421. Redno so se srečevali s takratno slovensko vlado in poslanci.
Karel Smolle je za delovanje Urada slovenske vlade na Dunaju delno tudi sam finančno jamčil in sofinanciral njegovo delovanje. Po uspešni osamosvojitvi Slovenije in imenovanju poklicne slovenske veleposlanice na Dunaju je Smolle leta 1992 postal častni konzul Republike Slovenije v avstrijski deželi Koroški. V nadaljnji karieri je bil v letih 1998–1999 zopet avstrijski poslanec, takrat na listi Liberalnega foruma, ki je sodeloval z Enotno listo, ter predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.
Dodajmo še zanimiv detajl: 23. decembra 1990, na večer plebiscita, je skupina koroških Slovencev v Cankarjev dom, kjer so se zbrali slovenski politiki, simbolno prinesla repliko knežjega kamna in sporočil: »z najlepšimi željami Sloveniji se veselimo uspešnega izida zgodovinskega plebiscita«, ter tako simbolno predali zgodovinsko slovensko državnost iz svojih rok v roke slovenske države Republike Slovenije.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.