Lepega poletnega večera, 7. julija 1991, je bil na vrtu za hišo Antoona Oostinga in njegove žene Slovenke Lidije v kraju Nieuwegein na Nizozemskem ustanovljen Komite za priznanje Slovenije. Komite si je kot temeljno nalogo zadal doseči priznanje slovenske neodvisnosti z vplivanjem na ustrezne institucije, posameznike in družbene skupine na Nizozemskem. Njihova druga naloga je bila vsestransa pomoči Sloveniji, kasneje pa so si prizadevali tudi za navezovanje gospodarskih stikov med slovenskimi in nizozemskimi podjetji ter jim zagotavljali pomoč pri vstopu na nizozemski trg.

 

Ustanovitelji so bili: Jos Aretz, Bert Sikkens, Stanislav Blažič, Alenka Huiskens-Mastnak, Pavel Iskra, Frank van Krevel, Lidija in Antoon Oosting, Lidija in Johan de Weiss, Jerca Van Eijck-Zupan ter Breda Sikkens. V naslednjih mesecih se jim je pridružilo še veliko tistih, ki so želeli pomagati mladi državi na  poti v samostojnost, tako je v začetku novembra 1991 Komite imel že 63 registriranih članov. Prvi predsednik je postal potomec prvih slovenskih priseljencev v južnem Limburgu Frank van Krevel, podpredsednik Stanislav Blažič, sekretarka Lidija Oosting in blagajničarka Margreet Iskra. Jos Aretz je bil zadolžen za kulturne izmenjave, Pavel Iskra in Antoon Oosting pa sta bila zadolžena za stike z mediji. Naloga Brede Sikkens je bila vzpostavitev stikov z družbenimi organizacijami v Sloveniji.

 

Takoj so začeli z delom. Že 10. julija so se dobili v Utrechtu, kjer so do pozne noči oblikovali peticijo, ki jo je naslednji dan delegacija Komiteja predala parlamentarni komisiji za zunanje zadeve. Ta dan so izkoristili tudi za pogovore s predstavniki štirih najpomembnejših poslanskih skupin z namenom, da bi jih prepričali o nujnosti hitrega priznanja. Delegacija Komiteja je zvečer prisostvovala še sestanku parlamentarne komisije in po koncu sestanka opozorila ministra Van den Broeka na njegove za Slovenijo neugodne izjave. Peticijo z dodatnimi informacijami so raznosili tudi po vseh parlamentarnih redakcijah v Haagu. O njihovem delu je že 29. julija 1991 poročal časnik Haagsche Courant.

 

Antoon Oosting je zapisal: »Glavna zadeva pa je bila karseda hitro popraviti podobo slovenskega osamosvajanja v medijih in politiki.«  Nizozemski novinarji namreč niso zares poznali razmer v Sloveniji. Novinarji in politiki so slovensko željo po neodvisnosti na začetku namreč opisovali kot »upor maščevalnih nacionalistov«. Gotovo je neko dodatno težo nosilo tudi dejstvo, da je bila prav Nizozemska takrat tista, ki je predsedovala takratni Evropski skupnosti, ki si ni želela zapletov.

Člani komiteja (na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Nekateri člani so kljub napetim razmeram odšli v Slovenijo in tam navezovali stike, drugi so ostali na  Nizozemskem in se poskušali povezati z mediji. Pri tem so bili precej uspešni, saj so bili različni članki objavljeni v številnih odmevnih nizozemskih časopisih, med drugim v enem izmed njih celo intervju s tedanjim slovenskim ministrom za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom. Bili so v rednem stiku s slovenskim zunanjim ministrstvom, pošiljali so jim prevode člankov, prav tako so odgovarjali na članke v nizozemskih medijih, ki niso bili naklonjeni slovenski osamosvojitvi. Vzpostavili so kontakt s slovensko Karitas in jim pomagali z zbiranjem zdravil, zdravstvenih pripomočkov in celo bolniških postelj. Medsebojne stike so navezali tudi na področju mladinskih organizacij. Pri nizozemski avto-moto zvezi so se potegovali, da razglasijo Slovenijo kot varno turistično deželo.

 

Uspelo jim je urediti srečanjeslovenske parlamentarne delegacije z nizozemskimi parlamentarci, o čemer so precej poročali tudi mediji. RTL je 4. septembra predvajal obsežno reportažo, ki je bila posvečena prav obisku slovenske delegacije.

 

Konec oktobra 1991 je tudi na Nizozemskem začelo dozorevati spoznanje o nujnosti priznanja Slovenije, zato je Komite aktivnosti lahko preusmeril na ekonomsko področje in na pomoč številnim hrvaškim beguncem, ki so se zatekli v Slovenijo. Humanitarna delovna skupina Komiteja je vzpostavila stike z Rdečim križem Slovenije in slovensko Karitas ter jih povezala z nizozemskimi organizacijami. Predsednik Frank van Krevel in Stanislav Blažič pa sta obiskala Slovenijo, kjer sta imela sestanke na več ministrstvih in družbenih organizacijah z namenom, da raziščeta, kako bi Komite še lahko pomagal.

 

15. januarja 1992, uradno 23. januarja, je Nizozemska priznala Slovenijo kot samostojno državo. S tem je bil cilj Komiteja dosežen. Zato se je preimenoval v Združenje prijateljev Slovenije, ki še danes zelo uspešno povezuje slovenske zdomce in Nizozemce. Za njihov prispevek pri seznanjanju nizozemske splošne in politične javnosti na poti Republike Slovenije k njenemu mednarodnemu priznanju so člani Komiteja za priznanje Republike Slovenije leta 2011 prejeli red za zasluge, ki ga podeljuje predsednik Republike Slovenije.

Slovenski slavistični kongres 2022 v Trstu in Kopru

Danes se je pričel vsakoletni Slovenski slavistični kongres, ki ga organizira Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, ki bo letos potekal od 29. septembra do 1. oktobra 2022, in sicer v četrtek, 29. septembra, v Trstu (Narodni dom, Aula magna, Ulica Fabia Filzija 14…

Fotonatečaj Moj košček Slovenije doma ali na tujem

Pred dvema letoma smo pri Rafaelovi družbi izvedli prvi fotografski natečaj z naslovom Moj košček Slovenije. Nanj ste se Slovenci po svetu, iz zamejstva in matice lepo odzvali, saj smo od 61 avtorjev prejeli preko 240 fotografij iz 13 držav.…

Posvet: Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu

Muzej slovenske osamosvojitve vabi na ogled razstave Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu (na ogled v začasnih prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve od 3. oktobra 2022 do 15. marca 2023). Prav tako vabijo na posvet – spremljevalni dogodek k…

VTIS mentorstvo

Razmišljaš o začetku ali nadaljevanju svoje študijske poti v tujini? Potrebuješ nasvet glede prijave in prvih korakov v novo okolje? Potrebuješ nekoga, ki bi ti pomagal na tvoji karierni, akademski ali raziskovalni poti? Razmišljaš o naslednjem kariernem koraku v Sloveniji…

Preverjanje interesa za sodelovanje v projektu »Usposabljanje arhivarjev ter evidentiranje in urejanje arhivskega gradiva v slovenskih zamejskih in izseljenskih organizacijah«

Naloga Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je ohranjanje slovenske narodne zavesti in kulture med Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Pri tem ima zelo pomembno vlogo tudi arhivska dejavnost. Urejen arhiv namreč omogoča, da…

Kratki jezikovni tečaji slovenščine v Londonu

Živite v Londonu in bi se letos radi učili slovenskega jezika? Pridružite se večernim tečajem slovenščine na Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije Univerzitetnega kolidža v Londonu (University College London, School of Slavonic and East European Studies). Kratki in interaktivni tečaji…

11. Mednarodni mladinski filmski tabor

Ustanova Silvana Furlana in Kinoatelje ob podpori Mestne občine Nova Gorica sta tudi letos organizirala Mednarodni mladinski filmski tabor. Tabor, ki se je začel v nedeljo in je potekal do 19. avgusta, že celo desetletje spodbuja ustvarjalnost mladih na področju…

Skupaj obeležili dva jubileja Slovencev iz Podgorice in Zenice

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD) je bilo v minulih dneh na dveh obeležitvah jubilejev društev Slovencev – konec avgusta je številčna novomeška delegacija okusila gostoljubje Društva Slovencev Vida Matjan s sedežem v Podgorici, prvi vikend septembra pa…

5. gastronomski dogodek Združenja Slovencev »Logarska dolina«

Združenje Slovencev »Logarska dolina«, podružnica Kovin, je že petič organiziralo tradicionalno kulturno prireditev Gastronomski dogodek- Naše slovenske specialitete. Program je bil organiziran v nedeljo, 4. septembra v Deliblatskem “Društvu športnih ribičev” na Deliblatskem jezeru “Kraljevac”, ki je del istoimenskega naravnega…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.