Lepega poletnega večera, 7. julija 1991, je bil na vrtu za hišo Antoona Oostinga in njegove žene Slovenke Lidije v kraju Nieuwegein na Nizozemskem ustanovljen Komite za priznanje Slovenije. Komite si je kot temeljno nalogo zadal doseči priznanje slovenske neodvisnosti z vplivanjem na ustrezne institucije, posameznike in družbene skupine na Nizozemskem. Njihova druga naloga je bila vsestransa pomoči Sloveniji, kasneje pa so si prizadevali tudi za navezovanje gospodarskih stikov med slovenskimi in nizozemskimi podjetji ter jim zagotavljali pomoč pri vstopu na nizozemski trg.

 

Ustanovitelji so bili: Jos Aretz, Bert Sikkens, Stanislav Blažič, Alenka Huiskens-Mastnak, Pavel Iskra, Frank van Krevel, Lidija in Antoon Oosting, Lidija in Johan de Weiss, Jerca Van Eijck-Zupan ter Breda Sikkens. V naslednjih mesecih se jim je pridružilo še veliko tistih, ki so želeli pomagati mladi državi na  poti v samostojnost, tako je v začetku novembra 1991 Komite imel že 63 registriranih članov. Prvi predsednik je postal potomec prvih slovenskih priseljencev v južnem Limburgu Frank van Krevel, podpredsednik Stanislav Blažič, sekretarka Lidija Oosting in blagajničarka Margreet Iskra. Jos Aretz je bil zadolžen za kulturne izmenjave, Pavel Iskra in Antoon Oosting pa sta bila zadolžena za stike z mediji. Naloga Brede Sikkens je bila vzpostavitev stikov z družbenimi organizacijami v Sloveniji.

 

Takoj so začeli z delom. Že 10. julija so se dobili v Utrechtu, kjer so do pozne noči oblikovali peticijo, ki jo je naslednji dan delegacija Komiteja predala parlamentarni komisiji za zunanje zadeve. Ta dan so izkoristili tudi za pogovore s predstavniki štirih najpomembnejših poslanskih skupin z namenom, da bi jih prepričali o nujnosti hitrega priznanja. Delegacija Komiteja je zvečer prisostvovala še sestanku parlamentarne komisije in po koncu sestanka opozorila ministra Van den Broeka na njegove za Slovenijo neugodne izjave. Peticijo z dodatnimi informacijami so raznosili tudi po vseh parlamentarnih redakcijah v Haagu. O njihovem delu je že 29. julija 1991 poročal časnik Haagsche Courant.

 

Antoon Oosting je zapisal: »Glavna zadeva pa je bila karseda hitro popraviti podobo slovenskega osamosvajanja v medijih in politiki.«  Nizozemski novinarji namreč niso zares poznali razmer v Sloveniji. Novinarji in politiki so slovensko željo po neodvisnosti na začetku namreč opisovali kot »upor maščevalnih nacionalistov«. Gotovo je neko dodatno težo nosilo tudi dejstvo, da je bila prav Nizozemska takrat tista, ki je predsedovala takratni Evropski skupnosti, ki si ni želela zapletov.

Člani komiteja (na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Nekateri člani so kljub napetim razmeram odšli v Slovenijo in tam navezovali stike, drugi so ostali na  Nizozemskem in se poskušali povezati z mediji. Pri tem so bili precej uspešni, saj so bili različni članki objavljeni v številnih odmevnih nizozemskih časopisih, med drugim v enem izmed njih celo intervju s tedanjim slovenskim ministrom za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom. Bili so v rednem stiku s slovenskim zunanjim ministrstvom, pošiljali so jim prevode člankov, prav tako so odgovarjali na članke v nizozemskih medijih, ki niso bili naklonjeni slovenski osamosvojitvi. Vzpostavili so kontakt s slovensko Karitas in jim pomagali z zbiranjem zdravil, zdravstvenih pripomočkov in celo bolniških postelj. Medsebojne stike so navezali tudi na področju mladinskih organizacij. Pri nizozemski avto-moto zvezi so se potegovali, da razglasijo Slovenijo kot varno turistično deželo.

 

Uspelo jim je urediti srečanjeslovenske parlamentarne delegacije z nizozemskimi parlamentarci, o čemer so precej poročali tudi mediji. RTL je 4. septembra predvajal obsežno reportažo, ki je bila posvečena prav obisku slovenske delegacije.

 

Konec oktobra 1991 je tudi na Nizozemskem začelo dozorevati spoznanje o nujnosti priznanja Slovenije, zato je Komite aktivnosti lahko preusmeril na ekonomsko področje in na pomoč številnim hrvaškim beguncem, ki so se zatekli v Slovenijo. Humanitarna delovna skupina Komiteja je vzpostavila stike z Rdečim križem Slovenije in slovensko Karitas ter jih povezala z nizozemskimi organizacijami. Predsednik Frank van Krevel in Stanislav Blažič pa sta obiskala Slovenijo, kjer sta imela sestanke na več ministrstvih in družbenih organizacijah z namenom, da raziščeta, kako bi Komite še lahko pomagal.

 

15. januarja 1992, uradno 23. januarja, je Nizozemska priznala Slovenijo kot samostojno državo. S tem je bil cilj Komiteja dosežen. Zato se je preimenoval v Združenje prijateljev Slovenije, ki še danes zelo uspešno povezuje slovenske zdomce in Nizozemce. Za njihov prispevek pri seznanjanju nizozemske splošne in politične javnosti na poti Republike Slovenije k njenemu mednarodnemu priznanju so člani Komiteja za priznanje Republike Slovenije leta 2011 prejeli red za zasluge, ki ga podeljuje predsednik Republike Slovenije.

Pustna sobota v Zrenjaninu

Pustna sobota je bia norčava tudi pri Slovencih iz Slovenskega društva Planika Zrenjanin v Srbiji. Nekaj utrinkov je zbrala Milena Spremo. V soboto, 10. februarja, smo organizirali izjemno pustno doživetje ob kreativni delavnici za učence pouka slovenskega jezika, ki je bila…

28. Tabor slovenskih otrok po svetu

Pri Svetovnem slovenskem kongresu tudi v letošnjem letu pripravljajo tabor za slovenske otroke po svetu. Več informcij najdete spodaj.   Vabimo te, da se nam pridružiš med 7. in 12. julijem 2024 v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Radenci ob Kolpi.  …

Praznovanje Prešernovega dne pri Društvu Slovencev Planika Zrenjanin v Srbiji

Slovenski kulturni dan so obeležili tudI člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin iz Srbije. Nekaj utrinkov pestrega dogajanja je strnila Milena Spremo. Vabljeni k branju.  Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je v dvorani Opera & Theatre Madlenianum v Beogradu odjeknil…

V Ivanovu v Srbiji so obeležili Dan maternega jezika

V Ivanovu v Srbiji so praznovali Dan maternega jezika. Prireditev je nosila naslov Materni jezik kot varuh kulturne identitete. Prispevek o dogodku so pripravili v Združenju Slovencev “Logarska dolina” Pančevo.Tradicionalna prireditev ob mednarodnem dnevu maternega jezika je potekala 21. februarja…

Slovenci v Avstraliji znova s svojo radijsko oddajo – zaenkrat v Sydneyju, kmalu tudi v Melbournu

Slovenska skupnost v Avstraliji ima razlog za veselje. Potem ko je aprila lani izgubila svojo redno tedensko oddajo na nacionalnem radiu SBS, ki je bila na programu vse od davnega leta 1975, se po slabem letu dni slovenščina znova vrača…

Prešernov dan in obisk veleposlanika v Kovinu

V četrtek, 22. februarja 2024, so v Kulturnem centru v Kovinu (Srbija) obeležili Prešernov dan. Proslavo je organiziralo Združenje Slovencev “Logarska dolina” Pančevo oz. njihova podružnica v Kovinu. Prireditve sta se udeležila veleposlanik Damjan Bergant, generalna konzulka Kristina Kliner, Nacionalni…

Državna sekretarka Humar na osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku

Državna sekretarka Vesna Humar se je v Čedadu udeležila osrednje proslave Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku, pod naslovom Kot voda, ki se zlije z vsem. Proslavo vsako leto skupaj pripravljata krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet…

Minister Arčon pozdravlja uvedbo dvojezičnih spletnih obrazcev za občine na avstrijskem Koroškem

Teden, ko smo obeležili mednarodni dan maternega jezika, se zaključuje z razveseljivo novico z avstrijske Koroške. Po novem so namreč na voljo slovenski in nemški spletni obrazci za koroške občine.  Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon…

Postna dobrodelna akcija Slovenskega društva v Luksemburgu

V Slovenskem društvu v Luksemburgu vsako leto organizirajo več dobrodelnih akcij, predvsem v postnem in božičnem času.  Tokratno postno akcijo namenjajo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Najprej so se vključili v program »Glasbenik sem«, a smo se odločili, da dodajo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.