Lepega poletnega večera, 7. julija 1991, je bil na vrtu za hišo Antoona Oostinga in njegove žene Slovenke Lidije v kraju Nieuwegein na Nizozemskem ustanovljen Komite za priznanje Slovenije. Komite si je kot temeljno nalogo zadal doseči priznanje slovenske neodvisnosti z vplivanjem na ustrezne institucije, posameznike in družbene skupine na Nizozemskem. Njihova druga naloga je bila vsestransa pomoči Sloveniji, kasneje pa so si prizadevali tudi za navezovanje gospodarskih stikov med slovenskimi in nizozemskimi podjetji ter jim zagotavljali pomoč pri vstopu na nizozemski trg.

 

Ustanovitelji so bili: Jos Aretz, Bert Sikkens, Stanislav Blažič, Alenka Huiskens-Mastnak, Pavel Iskra, Frank van Krevel, Lidija in Antoon Oosting, Lidija in Johan de Weiss, Jerca Van Eijck-Zupan ter Breda Sikkens. V naslednjih mesecih se jim je pridružilo še veliko tistih, ki so želeli pomagati mladi državi na  poti v samostojnost, tako je v začetku novembra 1991 Komite imel že 63 registriranih članov. Prvi predsednik je postal potomec prvih slovenskih priseljencev v južnem Limburgu Frank van Krevel, podpredsednik Stanislav Blažič, sekretarka Lidija Oosting in blagajničarka Margreet Iskra. Jos Aretz je bil zadolžen za kulturne izmenjave, Pavel Iskra in Antoon Oosting pa sta bila zadolžena za stike z mediji. Naloga Brede Sikkens je bila vzpostavitev stikov z družbenimi organizacijami v Sloveniji.

 

Takoj so začeli z delom. Že 10. julija so se dobili v Utrechtu, kjer so do pozne noči oblikovali peticijo, ki jo je naslednji dan delegacija Komiteja predala parlamentarni komisiji za zunanje zadeve. Ta dan so izkoristili tudi za pogovore s predstavniki štirih najpomembnejših poslanskih skupin z namenom, da bi jih prepričali o nujnosti hitrega priznanja. Delegacija Komiteja je zvečer prisostvovala še sestanku parlamentarne komisije in po koncu sestanka opozorila ministra Van den Broeka na njegove za Slovenijo neugodne izjave. Peticijo z dodatnimi informacijami so raznosili tudi po vseh parlamentarnih redakcijah v Haagu. O njihovem delu je že 29. julija 1991 poročal časnik Haagsche Courant.

 

Antoon Oosting je zapisal: »Glavna zadeva pa je bila karseda hitro popraviti podobo slovenskega osamosvajanja v medijih in politiki.«  Nizozemski novinarji namreč niso zares poznali razmer v Sloveniji. Novinarji in politiki so slovensko željo po neodvisnosti na začetku namreč opisovali kot »upor maščevalnih nacionalistov«. Gotovo je neko dodatno težo nosilo tudi dejstvo, da je bila prav Nizozemska takrat tista, ki je predsedovala takratni Evropski skupnosti, ki si ni želela zapletov.

Člani komiteja (na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Nekateri člani so kljub napetim razmeram odšli v Slovenijo in tam navezovali stike, drugi so ostali na  Nizozemskem in se poskušali povezati z mediji. Pri tem so bili precej uspešni, saj so bili različni članki objavljeni v številnih odmevnih nizozemskih časopisih, med drugim v enem izmed njih celo intervju s tedanjim slovenskim ministrom za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom. Bili so v rednem stiku s slovenskim zunanjim ministrstvom, pošiljali so jim prevode člankov, prav tako so odgovarjali na članke v nizozemskih medijih, ki niso bili naklonjeni slovenski osamosvojitvi. Vzpostavili so kontakt s slovensko Karitas in jim pomagali z zbiranjem zdravil, zdravstvenih pripomočkov in celo bolniških postelj. Medsebojne stike so navezali tudi na področju mladinskih organizacij. Pri nizozemski avto-moto zvezi so se potegovali, da razglasijo Slovenijo kot varno turistično deželo.

 

Uspelo jim je urediti srečanjeslovenske parlamentarne delegacije z nizozemskimi parlamentarci, o čemer so precej poročali tudi mediji. RTL je 4. septembra predvajal obsežno reportažo, ki je bila posvečena prav obisku slovenske delegacije.

 

Konec oktobra 1991 je tudi na Nizozemskem začelo dozorevati spoznanje o nujnosti priznanja Slovenije, zato je Komite aktivnosti lahko preusmeril na ekonomsko področje in na pomoč številnim hrvaškim beguncem, ki so se zatekli v Slovenijo. Humanitarna delovna skupina Komiteja je vzpostavila stike z Rdečim križem Slovenije in slovensko Karitas ter jih povezala z nizozemskimi organizacijami. Predsednik Frank van Krevel in Stanislav Blažič pa sta obiskala Slovenijo, kjer sta imela sestanke na več ministrstvih in družbenih organizacijah z namenom, da raziščeta, kako bi Komite še lahko pomagal.

 

15. januarja 1992, uradno 23. januarja, je Nizozemska priznala Slovenijo kot samostojno državo. S tem je bil cilj Komiteja dosežen. Zato se je preimenoval v Združenje prijateljev Slovenije, ki še danes zelo uspešno povezuje slovenske zdomce in Nizozemce. Za njihov prispevek pri seznanjanju nizozemske splošne in politične javnosti na poti Republike Slovenije k njenemu mednarodnemu priznanju so člani Komiteja za priznanje Republike Slovenije leta 2011 prejeli red za zasluge, ki ga podeljuje predsednik Republike Slovenije.

Prireditev Sloveniji za 30 let (Dobrodošli doma 2021)

Vljudno vabljeni na prireditev “Sloveniji za 30 let”, ki bo v soboto, 3. julija 2021, v Ribnici. Letos smo tradicionalno prireditev za Slovence v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma poimenovali malo drugače. Ker praznujemo 30 leto osamosvojitve Slovenije, želimo nameniti posebno

Nagradni natečaj: "Kje sem bil pa jaz leta 1991?"

»Kje sem bil pa jaz leta 1991?« je vprašanje, ki si ga je gotovo vsak že postavil letošnje leto, ko praznujemo 30. obletnico ene najpomembnejših odločitev za našo Slovenijo, odločitev, da postanemo samostojna in neodvisna država. Če pa ne, vas

Zakaj celice včasih pojedo viruse?

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija  in Koroški mladinski kulturni center Kompleks organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo v četrtek, 24. junija, ob 19. uri izvedela Veronika Cencen, ASEF Fellow 2016 in doktorska študentka bioinženiringa na Zveznem tehnološkem inštitutu Lausanne v Švici. Veronika

Jože Slobodnik

Jožeta Slobodnika, podjetnika in kasnejšega častnega generalnega konzula Republike Slovenije v Kanadi, so dogodki, ki so se leta 1991 odvijali v Sloveniji, spodbudili, da se je dejavno zavzel za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Leta 1990 je bil med ustanovnimi člani Kanadskega

Poročilo po predavanju prof. Bigginsa

V torek, 15. 6. 2021, je Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) organizirala predavanje “Od slovenske do svetovne književnosti: slovenski pretekli in prihodnji prispevki k svetovnemu literarnemu kanonu”, ki ga je izvedel Michael E. Biggins, Ph.D., profesor na Oddelku za slovanske jezike

Dobre prakse globalnih zaposlovalcev

Društvo VTIS je po letu aktivnega zbiranja in analize podatkov, intervjujev in anket, objavilo rezultate raziskave v publikaciji Dobre prakse globalnih zaposlovalcev, v kateri predstavljajo slovenskim podjetjem in organizacijam paleto idej za privabljane in zadrževanje najboljših talentov. Glavni namen publikacije je,

Društvo mladih Slovencev v Italiji, Mittelab in ZKB Mladi prirejajo prvo srečanje na svojem skupnem sedežu v Trstu

Društvo mladih Slovencev v Italiji, Mittelab in ZKB Mladi prirejamo prvo srečanje na svojem skupnem sedežu v Trstu, na ulici Molino a Vento 154, ki nam ga v brezplačno uporabo daje Zadružna Kraška Banka Trst Gorica. Druženje, ki bo potekalo v

Pripovedno-zamejski večer z Dušico Kunaver

Ljudske pripovedi med zamejskimi SlovenciDva najlepša lika slovenskih ljudskih junakov – Miklova Zala in Peter Klepec – sta zrasla za mejami. Ob teh dveh junakih bomo nanizali še ostale pripovedke in ljudske vrednote onkraj meja današnje Slovenije, skupaj pa bomo

Knjižni sejem Mesto knjige v Novi Gorici

Od 15. do 18. junija bo v Novi Gorici potekal knjižni sejem Mesto knjige. Pri Ravnikarjevi maketi na Bevkovem trgu bo med 15. in 21. uro na stojnicah svoje knjige razstavljalo več kot 20 založb. Sejma se bosta pri skupni stojnici

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.