Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 15. maja 2024, gostil majski večer z zamejskimi ustvarjalci Sredi domovine. V rezijanski pravljični svet in vsakdan tamkajšnjih Slovencev nas je v lepem pristnem rezijanskem narečju popeljala Catia Quaglia.

Pogovor, v katerem sta sodelovali tudi rezijanska družbeno-kulturna delavka Luiga Negro in ilustratorka Urša Volovšek, je vodila državna sekretarka na Uradu vlade za Slovencev zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Slikanico je lansko jesen ob 50. obletnici knjige Zverinice iz Rezije izdalo Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada v sodelovanju z Muzejem rezijanskih ljudi. Zbrani so na dogodku prisluhnili milozvočni rezijanski besedi tokratne gostje in si ogledali krasne ilustracije mlade ustvarjalke. Čudovit večer je obogatila rezijanska družbeno-kulturna delavka Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze, za izstopajoče zasluge na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Že dopoldne so urad obiskali otroci iz ljubljanskega vrtca France Prešeren. Ustvarjalke slikanice so jim predstavile svoje delo. Prisluhnili pa so lahko tudi eni od pravljic v rezijanskem narečju.

Catia Quaglia je doma iz Solbice v Reziji. Že od mladih let je zelo aktivno vpeta v kulturno dogajanje v tej dolini. Od leta 1989 kot voditeljica oblikuje tedensko oddajo Te rozajanski glas na Radiu Trst A. Le štiri leta kasneje pa je postala tudi članica rezijanske folklorne skupine, ki ji je sedem let na prelomu stoletja tudi predsedovala. Leta 1998 je tako med drugim poskrbela za organizacijo 160. obletnice folklorne skupine. Sodelovala je pri izdaji knjige Rozajanske ubličïla  in Pejta ziz nami. Cantiamo insieme. Pojte z nami (2017) ter zgoščenke Plešta ziz nami – Ballate insieme a noi (1998). Za svojo delovanje pri rezijanski folklorni skupini je decembra 2023 prejela nagrado Folclor tal cûr. Prav tako je bila nekoč članica ženskega zbora Rože majave, takrat je sodelovala tudi pri izdaji treh avdiokaset z domačimi pesmimi: Rozajanavi pujajo. I resiani cantano, Te svete rozajanske wiže, Löpu spe. Za otroke, ziz utruci. Canti per bambini e con bambini,  in knjige Te rozjanske uiže (1995). Prav ta izkušnja pa jo je leta 2017 spodbudila, da je ustanovila ženski zbor pri rezijanski folklorni skupini, ki ga tudi vodi. Leta 2018 je izšla zgoščenka Pëjta pëjta lipe me, lani pa knjiga domačih viž Na di da ǵo na di da në z dvema zgoščenkama.  Od leta 1990 sodeluje v kulturnem društvu Rozajanski dum, kjer je že vrsto let tajnica. Od leta 2005 je tudi tajnica Muzeja rezijanskih ljudi. Že v 90. letih prejšnjega stoletja je objavljala članke v tedniku Novi Matajur. 

Ob tej priložnosti smo v avli urada odprli tudi likovno razstavo, ki so jo pripravili ob izdaji slikanice. Na ogled bo na voljo vse poletje.

V okviru niza večerov pod naslovom Sredi domovine na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu gostimo izjemne ustvarjalce, ki živijo in delujejo zunaj matične domovine. Vsi ljubitelji literature, glasbe in drugih umetnosti imate tako priložnost, da v prestolnici od blizu spoznate zamejske in izseljenske ustvarjalce ter njihove stvaritve.