Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije.

 

Slovenci v Avstraliji so se že 27. januarja 1991 pripravili shode v Melbournu, Sydneyju in Canberri. Marjan Kovač se je skupaj z Alfredom Brežnikom, takratnim vodjem slovenskega informacijskega urada v Sydneyu, maja 1991 sestal z ministrskim predsednikom  avstralske  vlade  Bobom Hawkom.  Šlo je za izjemno pomemben sestanek, avstralski ministrski predsednik je namreč že takrat obljubil, da si bo Avstralija prizadevala za uresničitev demokratičnih principov. To pa še zdaleč ni bil edini obisk najvišjih predstavnikov avstralske oblasti. 15. julija 1991 je sledil sprejem pri ministru za zunanje  zadeve Avstralije senatorju Garethu Evansu, ki so se ga udeležili Marjan Kovač ter sestavljavca peticije, ki je pojasnjevala zahteve Slovenije po njeni samostojnosti, odvetnica Sherill O'Connor-Šraj, soproga avstralskega Slovenca Pavleta Šraja, in strokovnjak za mednarodno pravo Garry Moore. Slednja sta znana tudi kot prevajalca prve slovenske ustave v angleški jezik. Že tedaj je bilo jasno, da poteka dogodkov v Sloveniji ne bo več mogoče preusmeriti. Oktobra 1991 je Marjana Kovača, skupaj z Elico Rizmal in Cvetkom Faležem, ponovno sprejel avstralski ministrski predsednik Bob Hawke, ki je med drugim napovedal, da bo Avstralija med prvimi državami, ki bodo priznale Slovenijo, kar se je potem tudi uresničilo.

Marjan Kovač.
Vir: Slovensko pismo

Kako intenzivna so bila prizadevanja avstralskih Slovencev v procesu osamosvajanja je mogoče razbrati iz pisma, ki ga je Marjanu Kovaču poslal dr. Janez Dular, takratni minister za vprašanja Slovencev po svetu in narodnostnih skupnostih v Sloveniji, kjer je med drugim zapisano, da si ni mogoče predstavljati, da bi avstralska vlada tako hitro priznala Slovenijo, če ne bi bilo prizadevanj avstralskih Slovencev za intenzivno informiranje avstralske javnosti, organov oblasti in pomembnih političnih osebnosti o resničnih razmerah v Sloveniji in o upravičenosti njenega boja za osamosvojitev.

 

Marjan Kovač se je rodil v Palčju pri Pivki leta 1932. Obiskoval je gimnazijo v Postojni in študiral na univerzah v Ljubljani, Trstu in Sydneyu, kjer je diplomiral na trgovsko-ekonomski fakulteti.

 

Njegova poslovna pot v Avstraliji je bila zelo uspešna. Od svoje selitve v Avstralijo leta 1957 je bil aktiven tudi v slovenski skupnosti.  Deloval je kot blagajnik pri Slovenskem društvu Sydney, kasneje blagajnik in predsednik Slovensko-avstralskega društva v Canberri. Bil je tudi član Slovenskega odbora za človekove pravice v Avstraliji in prvi predsednik Avstralsko slovenske konference, član odbora Slovenskega narodnega sveta v Canberri, eden od ustanoviteljev in član upravnega odbora Mednarodnega združenja razvojnih partnerjev, delegat na ustanovnem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa ter kratek čas tudi predsednik Slovenskega narodnega sveta Novega južnega Walesa.

 

Marjan Kovač je umrl 22. aprila 1995 po hudi bolezni in je pokopan na slovenskem delu pokopališča v Rookwoodu v Sydneyu.

Filozofski natečaj Slovenske matice za mlade

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko Slovenska matica slavi 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo,…

4. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana je pripravila in uspešno izvedla že tri pesniške natečaje za mlade. Slovenska matica…

Materinski dan in dan žena v Društvu Planika

V Republiki Severni Makedoniji so ob dnevu žena in materinskem dnevu v nedeljo, 22. marca, v prostorih društva Planika pripravili slovesno prireditev, posvečeno materam in ženam. Dogodek je potekal v prijetnem in spoštljivem vzdušju, namenjenem izrazu hvaležnosti mamam za njihovo…

Štipendija Josephine Valencic za študij petja na Cleveland Institute of Music v ZDA

Štipendija Josephine Valencic za petje je namenjena spodbujanju študija vokalne glasbe med mladimi slovenskega rodu. Iz sklada se krije del stroškov študija na Cleveland Institute of Music (CIM). Štipendija je poimenovana je po pevki Josephine Valencic, ki je bila rojena v…

57. Primorska poje v pesmi in besedi

Revija Primorska poje v pesmi in besedi ob svoji 57. izvedbi ostaja najpomembnejša zborovska manifestacija v Sloveniji s trdno čezmejno povezanostjo. Vsako leto združuje več kot 200 pevskih zborov  in 4.000 pevcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske ter Bosne…

Knjige kot most med Avstrijo in Slovenijo

Ljubljana, 10. marca 2026 – 25 let akcije »Podarimo knjige – Schenken wir Bücher«: knjige kot most med Avstrijo in Slovenijo. V rezidenci avstrijskega veleposlanika v Ljubljani je danes potekala slovesna zaključna prireditev jubilejne izdaje avstrijsko-slovenske dobrodelne akcije »Podarimo knjige –…

Od višine se zvrti

Britansko-slovensko društvo je v Londonu spet priredilo tradicionalni Prešernov večer. Organizirali smo ga konec februarja, ko so dnevi že malce daljši. Kot ponavadi smo začeli s slovensko himno, kratkimi nagovori in malo poezije. Za spremembo smo izbrali angleško pesem William Wordswortha,…

Prešernov dan v Haagu: Slovenska kultura živi tudi zunaj meja domovine

V petek, 6. marca 2026, je v gledališču Zeehelden  Theater v Haagu potekalo praznovanje slovenskega kulturnega praznika, ki ga je pod vodstvom veleposlanika Jožefa Drofenika pripravilo Veleposlaništvo Republike Slovenije na  Nizozemskem. V nagovoru je veleposlanik poudaril, da kultura ostaja temelj…

Nastop MePZ na reviji Primorska poje 2026

Letos je naš pevski zbor prvič nastopil na reviji Primorska poje 2026, ki poteka pod geslom besedil Srečka Kosovela ‘Naše petje je strastno, naša moč je živa!’. Revija zborovske pesmi se na območju obalnega dela Slovenije odvija že 57 let in…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.