V soboto, 17. junija je v cerkvi “La Asunción y San Andrés” blizu Slovenskega doma San Martín v Argentini potekalo mednarodno pevsko srečanje ob 75. obletnici delovanja slovenskega pevskega zbora San Martin. Povabili so še zdbora italijanske in ukrajinske skupnosti, nastal pa je čudovit dogodek, ki je združeval ljubezen do glasbe, umetnosti in domovine. Prispevek je pripravil Juli Kastelic, objavljen pa je bil v Svobodni Sloveniji (leto LXXXII – št. 10).

 

“Glasba je odsev kulturne identitete skupnosti. Preko nje se prenašajo zgodbe, vrednote, prepričanja in skupne izkušnje iz roda v rod. Vsaka kultura ima svoj edinstveni glasbeni repertoar, ki zajema bistvo njene kulturne dediščine. Ne glede na to, ali gre za tradicionalna glasbila, posebne ritme ali značilne melodije, glasba služi za ohranjanje kulturne dediščine. Danes bodo naši glasovi zveneli v harmoniji in prenesli sporočilo ljubezni, enotnosti in spoštovanja. Pozdravljamo vas na tem skupnem zborovskem srečanju”. S temi besedami nas je pozdravila Lučka Marinček Kastelic in otvorila srečanje, ki je potekalo v soboto, 17. junija, v cerkvi “La Asunción y San Andrés” blizu našega Slovenskega doma San Martín.

 

Slovenski pevski zbor San Martin praznuje letos 75. obletnico delovanja. V okviru tega jubileja si je naša zborovodkinja Ariana Žigart zamislila obetavna srečanja z drugimi zbori. Povabila je zbora italijanske in ukrajinske skupnosti.

 

Cerkev je bila polna. Po kratki predstavitvi zgodovine zbora smo se med toplimi aplavzi postavili pred oltar in začeli s koncertom. Zapeli smo Pa se sliš K. Pahorja. Sledile so pesmi Večernica A. M. Slomška, Pojdi na vrt z menoj M. Hartmanja, Po jezeru M. Vilharja in Planinska A. Foersterja.

 

Za nami je nastopil ukrajinski zbor, ki nas je očaral s prelepimi narodnimi nošami in zanimivimi bandurami. Lučka nam je prebrala majhen pregled njegove zgodovine. Capella de Banduristas “Tarás Shevchenko” (Ukrajinskega kulturnega društva “PROSVITA” v Argentini) je leta 1961 ustanovil maestro Basilio Kaczurak in jo neprekinjeno vodil 25 let. Njihove predstavitve so uspele ukrajinsko glasbo približati najrazličnejšim segmentom argentinske skupnosti. Danes je njihov pevovodja Ricardo Alejandro Beregovoy in mu pomaga Alejandro Kaczor. Značilno je, da imajo mlade in sveže glasove, v veliki meri mladostne, ob spremljavi harmoničnega zvoka bandur. Poleg razvoja in promocije tega inštrumenta je njihov cilj reševanje starodavnih in tradicionalnih pesmi iz ukrajinskega vokalno-bandurističnega repertoarja. ki so bile dolga desetletja pozabljene in so edinstvene lepote ter dragocene vsebine, tako poetično kot kulturno. Predstavili so se v različnih dvoranah in gledališčih, doma in v tujini. V tekočem letu 2023 Capella praznuje 62 let. Zapeli so Ой гиля, гиля Oi hylia, hylia ¡Buenas noches, muchacha! , Ой гарна я, гарна Oi harna ia, harna ¡Oh, que bella soy!, На калині мене мати колихала Na kalyni mene maty kolyjala Mi madre me acunaba en una planta de viburnum, «Ой ти місяцю» – «Ой літає соколонько» ¡Oh tú, lunita!, Гей соколи Hei sokoly ¡Vamos, halcones! Щедрик Shchedryk (Villancico de abundancia) in Виспівує соловейко Vyspivuie soloveiko Canta el ruiseñor.

 

Tretji zbor je bil Zbor italijanskega društva Gral. San Martín, ki ga je 4. aprila 2009 ustanovil partner in član upravnega odbora Mario Siciliano. Njegov prvi direktor je bil profesor Daniel Saito. Od junija 2016 pa ga vodi profesorica Paula Mancini. Glavni cilj zbora je širjenje popularne in lirične italijanske glasbe med svojimi člani in prijatelji, saj je organizator številnih srečanj in koncertov na sedežu italijanskega društva v okraju San Martín. Udeležili so se številnih nastopov na različnih področjih in zborovskih srečanj po celi državi. V letu 2019 je zbor praznoval 10 let svojega delovanja. S pesmijo O marenariello (Gennaro ottaviano/Salvador gambardella, priredba: Paula Mancini) so stopili pred oltar in zapeli tudi Signore delle cime (Giuseppe di Marzi, Sapore di sale in Gino Paoli Arreglos v priredbi PM), L’italiano (Toto Cotugno, priredba: Alejandro Frenandez Cordaro). Za konec pa so zapeli znano VA, PENSIERO (Giuseppe Verdi, iz opere Nabucco).

 

Za konec so se združili vsi trije zbori, več kot 80 pevcev je stopilo pred oltar in pod vodstvom Ariane zapelo La Nochera ob spremljavi Tonija Podržaja na kitaro. S to pesmijo so se zahvalili Argentini, saj je vsem trem skupnostim odprla vrata in postala dom naših prednikov.

 

Ariana se je v imenu Sanmartinskega zbora zahvalila vsem prisotnim, župniku Antoniu za gostoljubnost in prostor ter Ukrajinskemu in Italjanskemu zboru za tako lep večer.

 

Glasba nas združuje in nam daje možnost, da povemo svojo zgodovino. Uživali smo v petju in poslušanju in z vsako pesmijo postali bogatejši.

 

Koncert smo izvedli s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Ukrajinski pevski zbor med nastopom. Oblečeni so v njihova tradicionalna oblačila
Obiskovalci koncerta. Sedijo v cerkvenih klopeh in spremljajo dogajanje pred oltarjem oz. na odru. V ospredju je videti nekaj nastopajočih, s hrbtom so obrnjeni proti kameri, s telesom pa proti publiki.
Vsi trije pevski zbori med nastopom. Stojijo pred oltarjem v cerkvi, v ospredju je vidnih nekaj udeležencev, ki spremljajo koncert

53. literarni natečaj revije Mladika

Revija Mladika razpisuje 53. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno (ne v tiskanih izdajah ne na družbenih omrežjih) kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku.   Na razpolago so sledeče denarne nagrade: proza poezija – prva nagrada…

Mladi rojaki iz Slovenskega plesnega ansambla Triglav Winnipeg zapeli na uradu

Kako ganljivo je, ko mladi Slovenci, ki prihajajo iz daljne Kanade, skrbno nadenejo slovenske narodne noše in iz vsega srca zapojejo ponarodelo pesem V dolini tihi, je bilo v ponedeljek, 8. julija 2024, mogoče čutiti na uradu. Na obisk so…

Praznovanje dneva državnosti na Nizozemskem

Praznik slovenske državnosti v Kraljevini Nizozemski tradicionalno obeležujejo vsaj trikrat: prvo junijsko soboto je maša za domovino, potem pa sta proti koncu meseca še sprejem slovenskega veleposlaništva in piknik Združenja prijateljev Slovenije. Vmes se rojaki in prijatelji Slovenije srečajo na…

Zakladnica spominov: Mirko Cuderman

Študijski center za narodno spravo je v sklopu zbirke Zakladnica spominov izvedel intervju z Mirkom Cudermanom. Pričevalec, rojen leta 1940 v Orehovljah pri Kranju, je leta 1960 po begunski poti prispel v Avstralijo. Spletna stran Zakladnica spominov je dokumentacijsko središče in…

Veselo praznovanje dneva državnosti v Mendozi

Ob 33-letnici slovenske samostojnosti se je slovenska skupnost v Mendozi pripravila na praznovanje še enega leta tega velikega koraka k tako zaželeni državi. Letos sta slovenska šola Sv. Cirila in Metoda in tečaj pripravila slovesnost. Vabljeni k branju prispevka o…

Pestro pomladno-poletno dogajanje v Gabrovcu

V Slovenskem kulturnem društvu Drago Bojan Gabrovec so preživeli aktivno pomlad in začetek poletja. Obiskali so akvarij v Ariisu. Položili so spominske vence in počastili padle borce proti nacifašizmu. Organizirali so tudi delavnico izdelovanja venčkov sv. Ivana ter prižgali kres. …

64. obletnica Slovenskega doma San Martin

»Treba je pomagati« je bilo umestno geslo za praznovanje 64. obletnice ustanovitve Slovenskega doma San Martin, ki so jo obeležili 19. maja 2024. Obletnica je zgovoren dokaz uresničevanja izbrane besedne zveze. Naslova Smolarjeve pesmi v slovenskem domu nikakor ne razumejo…

Ansambel Gašperja Mirnika prejel prvo nagrado 52. Festivala Števerjan 2024

Na letošnjem 52. Festivalu narodno-zabavne glasbe ŠTEVERJAN 2024, ki je potekal v nedeljo, 7. julija 2024, je nastopilo 8 ansamblov.   Strokovno komisijo za glasbo so letos sestavljali Marijana Mlinar, Hanzi Kežar, Patrick Quaggiato, Nikolaj Pintar (kot predstavnik društva), Jani…

64. obletnica Slovenskega doma v Carapachayu

V nedeljo 12. maja 2024, so v slovenskem domu Carapachay obeležili svojo 64. obletnico. Kljub slabemu vremenu se je zbralo precej gostov in domačinov, ki so želeli proslaviti ta dan. Vabljeni k branju prispevka, ki so ga za Svobodno Slovenijo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.