V soboto, 17. junija je v cerkvi “La Asunción y San Andrés” blizu Slovenskega doma San Martín v Argentini potekalo mednarodno pevsko srečanje ob 75. obletnici delovanja slovenskega pevskega zbora San Martin. Povabili so še zdbora italijanske in ukrajinske skupnosti, nastal pa je čudovit dogodek, ki je združeval ljubezen do glasbe, umetnosti in domovine. Prispevek je pripravil Juli Kastelic, objavljen pa je bil v Svobodni Sloveniji (leto LXXXII – št. 10).

 

“Glasba je odsev kulturne identitete skupnosti. Preko nje se prenašajo zgodbe, vrednote, prepričanja in skupne izkušnje iz roda v rod. Vsaka kultura ima svoj edinstveni glasbeni repertoar, ki zajema bistvo njene kulturne dediščine. Ne glede na to, ali gre za tradicionalna glasbila, posebne ritme ali značilne melodije, glasba služi za ohranjanje kulturne dediščine. Danes bodo naši glasovi zveneli v harmoniji in prenesli sporočilo ljubezni, enotnosti in spoštovanja. Pozdravljamo vas na tem skupnem zborovskem srečanju”. S temi besedami nas je pozdravila Lučka Marinček Kastelic in otvorila srečanje, ki je potekalo v soboto, 17. junija, v cerkvi “La Asunción y San Andrés” blizu našega Slovenskega doma San Martín.

 

Slovenski pevski zbor San Martin praznuje letos 75. obletnico delovanja. V okviru tega jubileja si je naša zborovodkinja Ariana Žigart zamislila obetavna srečanja z drugimi zbori. Povabila je zbora italijanske in ukrajinske skupnosti.

 

Cerkev je bila polna. Po kratki predstavitvi zgodovine zbora smo se med toplimi aplavzi postavili pred oltar in začeli s koncertom. Zapeli smo Pa se sliš K. Pahorja. Sledile so pesmi Večernica A. M. Slomška, Pojdi na vrt z menoj M. Hartmanja, Po jezeru M. Vilharja in Planinska A. Foersterja.

 

Za nami je nastopil ukrajinski zbor, ki nas je očaral s prelepimi narodnimi nošami in zanimivimi bandurami. Lučka nam je prebrala majhen pregled njegove zgodovine. Capella de Banduristas “Tarás Shevchenko” (Ukrajinskega kulturnega društva “PROSVITA” v Argentini) je leta 1961 ustanovil maestro Basilio Kaczurak in jo neprekinjeno vodil 25 let. Njihove predstavitve so uspele ukrajinsko glasbo približati najrazličnejšim segmentom argentinske skupnosti. Danes je njihov pevovodja Ricardo Alejandro Beregovoy in mu pomaga Alejandro Kaczor. Značilno je, da imajo mlade in sveže glasove, v veliki meri mladostne, ob spremljavi harmoničnega zvoka bandur. Poleg razvoja in promocije tega inštrumenta je njihov cilj reševanje starodavnih in tradicionalnih pesmi iz ukrajinskega vokalno-bandurističnega repertoarja. ki so bile dolga desetletja pozabljene in so edinstvene lepote ter dragocene vsebine, tako poetično kot kulturno. Predstavili so se v različnih dvoranah in gledališčih, doma in v tujini. V tekočem letu 2023 Capella praznuje 62 let. Zapeli so Ой гиля, гиля Oi hylia, hylia ¡Buenas noches, muchacha! , Ой гарна я, гарна Oi harna ia, harna ¡Oh, que bella soy!, На калині мене мати колихала Na kalyni mene maty kolyjala Mi madre me acunaba en una planta de viburnum, «Ой ти місяцю» – «Ой літає соколонько» ¡Oh tú, lunita!, Гей соколи Hei sokoly ¡Vamos, halcones! Щедрик Shchedryk (Villancico de abundancia) in Виспівує соловейко Vyspivuie soloveiko Canta el ruiseñor.

 

Tretji zbor je bil Zbor italijanskega društva Gral. San Martín, ki ga je 4. aprila 2009 ustanovil partner in član upravnega odbora Mario Siciliano. Njegov prvi direktor je bil profesor Daniel Saito. Od junija 2016 pa ga vodi profesorica Paula Mancini. Glavni cilj zbora je širjenje popularne in lirične italijanske glasbe med svojimi člani in prijatelji, saj je organizator številnih srečanj in koncertov na sedežu italijanskega društva v okraju San Martín. Udeležili so se številnih nastopov na različnih področjih in zborovskih srečanj po celi državi. V letu 2019 je zbor praznoval 10 let svojega delovanja. S pesmijo O marenariello (Gennaro ottaviano/Salvador gambardella, priredba: Paula Mancini) so stopili pred oltar in zapeli tudi Signore delle cime (Giuseppe di Marzi, Sapore di sale in Gino Paoli Arreglos v priredbi PM), L’italiano (Toto Cotugno, priredba: Alejandro Frenandez Cordaro). Za konec pa so zapeli znano VA, PENSIERO (Giuseppe Verdi, iz opere Nabucco).

 

Za konec so se združili vsi trije zbori, več kot 80 pevcev je stopilo pred oltar in pod vodstvom Ariane zapelo La Nochera ob spremljavi Tonija Podržaja na kitaro. S to pesmijo so se zahvalili Argentini, saj je vsem trem skupnostim odprla vrata in postala dom naših prednikov.

 

Ariana se je v imenu Sanmartinskega zbora zahvalila vsem prisotnim, župniku Antoniu za gostoljubnost in prostor ter Ukrajinskemu in Italjanskemu zboru za tako lep večer.

 

Glasba nas združuje in nam daje možnost, da povemo svojo zgodovino. Uživali smo v petju in poslušanju in z vsako pesmijo postali bogatejši.

 

Koncert smo izvedli s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Ukrajinski pevski zbor med nastopom. Oblečeni so v njihova tradicionalna oblačila
Obiskovalci koncerta. Sedijo v cerkvenih klopeh in spremljajo dogajanje pred oltarjem oz. na odru. V ospredju je videti nekaj nastopajočih, s hrbtom so obrnjeni proti kameri, s telesom pa proti publiki.
Vsi trije pevski zbori med nastopom. Stojijo pred oltarjem v cerkvi, v ospredju je vidnih nekaj udeležencev, ki spremljajo koncert

Minister Arčon pozdravlja uvedbo dvojezičnih spletnih obrazcev za občine na avstrijskem Koroškem

Teden, ko smo obeležili mednarodni dan maternega jezika, se zaključuje z razveseljivo novico z avstrijske Koroške. Po novem so namreč na voljo slovenski in nemški spletni obrazci za koroške občine.  Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon…

Postna dobrodelna akcija Slovenskega društva v Luksemburgu

V Slovenskem društvu v Luksemburgu vsako leto organizirajo več dobrodelnih akcij, predvsem v postnem in božičnem času.  Tokratno postno akcijo namenjajo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Najprej so se vključili v program »Glasbenik sem«, a smo se odločili, da dodajo…

Minister Arčon slavnostni govornik na spominski slovesnosti ob 80. obletnici izgnanstva in begunstva

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je bil 15. februarja 2024 slavnostni govornik na spominski slovesnosti ob 80. obletnici izgnanstva in begunstva, ki sta ga pripravili Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Komen v sodelovanju z…

Državna sekretarka Humar na predstavitvi knjige Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besed

Državna sekretarka Vesna Humar se je 15. februarja 2024 na sedežu Združenja Slovenska izseljenska matica udeležila predstavitve knjige Janeza Roglja z naslovom Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi ki je izšla s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in…

Predstavitev Slovenije na dogodku "Khazana dediščine"

Egiptovsko slovensko društvo Snežinka je imelo čast sodelovati na tridnevnem kulturnem dogodku, ki ga je organizirala akademija Kazana za ohranjanje dediščine v sodelovanju z Hišo egipčanske arhitekture in El Goury Dome. To edinstveno srečanje je združilo raznolike skupnosti, ki prebivajo…

Veseli kulturni februar v Tuzli

Veseli kulturni februar v Tuzli je prireditev, ki spodbuja kulturo, dialog, medgeneracijsko in meddržavno sodelovanje in ponuja dodaten kulturni program v zimskih mesecih. Slovenska skupnost Tuzla vsako leto praznuje Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Letos so v ospredje postavili kulturo…

Kulturni praznik in kurentovanje na Nizozemskem

Prešernov dan in pust sta letos skoraj sovpadala, zato je Združenje prijateljev Slovenije na Nizozemskem povezalo obe praznovanji. Prispevek o dogodku je pripravila članica Združenja Metka Murko.   Tradicionalno na Nizozemskem slovenski kulturni dan praznujemo z vrsto prireditev in srečanj.…

Natečaj za mlade ob 160-letnici Slovenske matice

Slovenska matica, naše najstarejše slovensko kulturno in znanstveno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, letos praznuje 160-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je objavila natečaja za najboljše filozofske eseje in za najboljša naravoslovna predavanja, namenjena dijakom in študentom.   Na…

Pustna ustvarjalna delavnica in rajanje v Nemčiji

Kulturno in športno društvo Slovenski zvon Krefeld je tudi letos organiziralo pustovanje. Objavljamo prispevek, ki so ga pripravili v društvu. Pustovanje je eden najstarejših ljudskih običajev, ki ga obeležujemo tako v Sloveniji, kot tudi v nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija, od kod…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.