Lani v začetku marca v Združenju prijateljev Slovenije na Nizozemskem niso slutili, da bo Otroško pustovanje za dolgo časa njihovo zadnje ‘pravo’ druženje. Toliko večje je bilo veselje, da so lahko po številnih, sicer tudi zelo družabnih srečanjih in praznovanjih na spletu, Slovence in prijatelje Slovenije na Nizozemskem spet lahko povabili na ‘pravo’ prireditev. Sicer še z upoštevanjem nekaterih omejitev jim je v nedeljo, 19. septembra, pod vodstvom ilustratorja in umetnika Marka Horvata, uspelo ustvariti najdaljšo potico na Nizozemskem.  

V Rijswijku smo se zbrali iz različnih koncev: nekaj družin, nekaj parov, nekaj posameznikov. Med njimi nekaj Slovencev, nekaj potomcev Slovencev in drugih prijateljev Slovenije, nekaj takih, ki so tu začasno, pa seveda nekaj tudi takih, ki smo tu stalno – pisana družba, kot je pisana sestava našega članstva. Po dobrodošlici odbornika Viktorja Klemenčiča je vodstvo delavnice prevzel Marko Horvat, ki ga sicer že poznamo kot oblikovalca našega glasila Lipe. Po spoznavalnem krogu je navdušenim udeležencem korak za korakom razdelil nekaj nalog, ki so se počasi stopnjevale po zahtevnosti: narisati enostavni portret, ga dopolniti, upodobiti spomine na Slovenijo, pa tipične nizozemske značilnosti. Vse se je vrtelo okoli značilnosti in povezav obeh naših domovin. Zato smo vneto brskali po naših spominih, kjer hranimo vse, kar je za nas tipično slovenskega in nizozemskega. Oboji, otroci in odrasli, smo se sproščeno predali ustvarjalni mrzlici in med seboj občudovali naše izdelke.

Tako je prva ura ustvarjanja bliskovito minila. Po okrepčilu smo se lotili glavne naloge tega dne, za katero na začetku sicer še nismo vedeli, da se pravzaprav lotevamo potice. Marko nam je razdelil veliko pole papirja, na katerih smo široke robove porisali s slovenskimi in nizozemskimi 'stereotipi', ki smo jih 'vadili' na začetku delavnice. Pri sestavi vseh teh risb se je na koncu pojavila dolga potica – gotovo najdaljša vsaj na Nizozemskem! Kako ponosni nanjo smo ustvarjalci, se verjetno vidi tudi na fotografiji.

Poleg priložnosti za likovno ustvarjanje pod strokovnim vodstvom je bila Likovna delavnica predvsem priložnost za druženje. Na prijetnem jesenskem soncu smo ob kavici in malinovcu, pa ob domačih slovenskih dobrotah poklepetali o naših izkušnjah iz pandemijskega obdobja. In seveda že nakovali nekaj novih načrtov. Sicer še ne vemo, v kaki obliki ga bo možno izpeljati, vsekakor se že veselimo našega prihodnjega srečanja v novembru.