Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 13. novembra 2024, gostil novembrski večer z zamejskimi ustvarjalci Sredi domovine. O svoji literarno, alpinistično in novinarsko obarvani poti je spregovoril pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec, tržaški Slovenec Dušan Jelinčič. Pogovor je vodila državna sekretarka na Uradu Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

 

V zanimivem pogovoru z državno sekretarko Vesno Humar je tokratni gost orisal, kako je nastal zgodovinski kratki roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, ki opisuje zgodbo njegovega očeta Zorka Jelinčiča in odkriva vsakdanje življenje Tigrovcev, katerih vidni član je bil. Od očeta je današnji gost podedoval ljubezen do pisanja, pa tudi alpinizma. Dušan Jelinčič je bil prvi alpinist iz Furlanije Julijske krajine, ki je preplezal osemtisočaka. Povezal pa je tudi obe svoje ljubezni. Ne le to, s svojim romanom, ki je bil sprva podlistek časopisa, je spremenil, celo povzdignil, alpinistično literaturo. Njegova dela so doživela uspeh in prepoznavnost širom sveta. Vedno pa poudarja, da je po duši Slovenec, na kar je ponosen. Čeprav piše, kar čuti, priznava, da piše za ljudi. Verjame, da čas postavi vse na svoje mesto in pokaže pravo vrednost del. Nagrada Prešernovega sklada ga je tako razveselila, a največ mu pomeni spoštovanje bralcev.

Dušan Jelinčič in Vesna Humar

Dušan Jelinčič (1953) je tržaški pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec, po izobrazbi profesor literarnih predmetov, po poklicu urednik in voditelj na slovenskem oddelku informativnih oddaj italijanske javne radiotelevizijske ustanove RAI, sicer pa izkušen alpinist z dvema preplezanima himalajskima osemtisočakoma (Broad Peak in Gasherbrum 2). Je eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Označujejo ga tekoč jezik, epska širina, sodoben pristop in pronicljiva poglobitev posameznih problematik. Objavil je preko dvajset samostojnih del, kjer obravnava vrsto različnih tematik, od alpinistične, s katero je dosegel mednarodno uveljavitev, do ljubezenske, eksistencialne, fantastičnomistične, spominske in zgodovinske. Med te spada roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, ki mu je prinesel nagrado Prešernovega sklada. Jelinčič je priznan tudi v italijanskem kulturnem prostoru, predvsem po zaslugi romana Zvezdnate noči, ki velja za največkrat nagrajeno slovensko leposlovno delo sploh, sicer pa je z Borisom Pahorjem največkrat prevajan slovenski pisatelj v italijanščino. Prevod romana Kam gre veter, ko ne piha je bil ponatisnjen kot tedenska knjižna priloga najbolj branih italijanskih dnevnikov Corriere della Sera in La Gazzetta dello Sport. Poleg omenjenih velja izpostaviti še vsaj dela Bela dama Devinska, Budovo oko, Nocoj bom ubil Chomskega in Tržaške prikazni. Njegove knjige so prevedena tudi v nemščino, francoščino in hrvaščino.

 

Pred nami je praznični december, z zanimivimi in navdihujočimi pogovori z ustvarjalci pa se bomo na večerih Sredi domovine spet družili januarja prihodnje leto. Vabljeni.

V okviru niza večerov pod naslovom Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu gostimo izjemne ustvarjalce, ki živijo in delujejo zunaj matične domovine. Vsi ljubitelji literature, glasbe in drugih umetnosti imate tako priložnost, da v prestolnici od blizu spoznate zamejske in izseljenske ustvarjalce ter njihove stvaritve.

Tradicionalno gostovanje v sklopu programa Brezmejna slovenščina

Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, program Predšolska vzgoja je v sodelovanju  z vrtci in šolami na avstrijskem Koroškem in s Strokovnim pedagoškim združenjem – Pädagogische Fachvereinigung, Celovec / Klagenfurt, izpeljala že tradicionalno gostovanje, ki poteka v sklopu…

Tradicionalno Medgeneracijsko srečanje Slovencev v Baasemu

Letošnje Medgeneracijskego srečanje Slovencev iz Severnega Porenja Vestfalije, v Nemčiji, smo letos organizirali v začetku meseca septembra.  Uradni del je bil namenjen predvsem udeležencem, ki niso obiskovali šole v Sloveniji: otrokom, ki obiskujejo šolo v Nemčiji oz. predstavnikom druge in…

Oddelek »Runolist« prehodil greben Košute

O pohodu na Greben Košute – Karavanke med 5. in 7. septembrom je zapisala Ljiljana Memon. Letos je naš pohodniški oddelek »Runolist« prehodil greben Košute, najdaljši gorski greben v Sloveniji (približno 10 km) v gorovju Karavank. Greben je tudi meja med…

Projekt MAJ: Priložnosti umetne inteligence v Trstu

26. in 27. septembra je v Trstu potekal drugi Projekt MAJ – »Mreža Alpe Jadran« v letu 2025, ki je združil 40 mladih iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije.  Udeleženci so se poglobljeno ukvarjali s temami umetne inteligence (UI)…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

Slovenski film “Poredne punce” odpirao Filmski festival v Pančevu. Več o dogodku je zapisal Josip Veber.  Konec septembra je potekala deveta izdaja filmskega festivala v Pančevu. Prvi večer programa je bil v Kulturnem centru predvajan slovenski film »Poredne punce«, med festivalom…

Smeh do solz s Tadejem Tošem

Slovenci v Švici smo se s Tadejem Tošem nasmejali do solz. Podrobneje o dogodku je zapisal J. Čuk. V nedeljo, 14.9.25 je društvu Kulturni most Švica – Slovenija uspelo zbrati preko 100 Slovencev na, kot so ga sami poimenovali, najbolj zabavnem…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

Ekipa RTV Slovenija obiskala Slovence iz Pančeva. Več o tem je v prispevku zapisal Josip Veber. Dne 12. septembra je televizijska ekipa RTV Slovenija-studio v Mariboru obiskala Združenje Slovencev “Logarska dolina” v Pančevu. Razlog za obisk je bilo snemanje oddaje “Rojaki”,…

Embassy Festival v Haagu 2025

Prvo septembrsko soboto, 6. septembra 2025, je v Haagu ponovno potekal Embassy Festival, ki je že trinajstič zapored združil paviljone držav z vsega sveta. Med njimi je bila tudi letos ponosno predstavljena Slovenija. Objavljamo prispevek, ki ga je pripravila Sonja…

Na Rabu prenovili spominsko pokopališče

Na Rabu prenovili spominsko pokopališče Rab, 6. september 2025 – Redno vsakoletno srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je letos minilo v zadovoljstvu, da je spominski park pokopališča…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.