Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 13. novembra 2024, gostil novembrski večer z zamejskimi ustvarjalci Sredi domovine. O svoji literarno, alpinistično in novinarsko obarvani poti je spregovoril pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec, tržaški Slovenec Dušan Jelinčič. Pogovor je vodila državna sekretarka na Uradu Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

 

V zanimivem pogovoru z državno sekretarko Vesno Humar je tokratni gost orisal, kako je nastal zgodovinski kratki roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, ki opisuje zgodbo njegovega očeta Zorka Jelinčiča in odkriva vsakdanje življenje Tigrovcev, katerih vidni član je bil. Od očeta je današnji gost podedoval ljubezen do pisanja, pa tudi alpinizma. Dušan Jelinčič je bil prvi alpinist iz Furlanije Julijske krajine, ki je preplezal osemtisočaka. Povezal pa je tudi obe svoje ljubezni. Ne le to, s svojim romanom, ki je bil sprva podlistek časopisa, je spremenil, celo povzdignil, alpinistično literaturo. Njegova dela so doživela uspeh in prepoznavnost širom sveta. Vedno pa poudarja, da je po duši Slovenec, na kar je ponosen. Čeprav piše, kar čuti, priznava, da piše za ljudi. Verjame, da čas postavi vse na svoje mesto in pokaže pravo vrednost del. Nagrada Prešernovega sklada ga je tako razveselila, a največ mu pomeni spoštovanje bralcev.

Dušan Jelinčič in Vesna Humar

Dušan Jelinčič (1953) je tržaški pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec, po izobrazbi profesor literarnih predmetov, po poklicu urednik in voditelj na slovenskem oddelku informativnih oddaj italijanske javne radiotelevizijske ustanove RAI, sicer pa izkušen alpinist z dvema preplezanima himalajskima osemtisočakoma (Broad Peak in Gasherbrum 2). Je eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Označujejo ga tekoč jezik, epska širina, sodoben pristop in pronicljiva poglobitev posameznih problematik. Objavil je preko dvajset samostojnih del, kjer obravnava vrsto različnih tematik, od alpinistične, s katero je dosegel mednarodno uveljavitev, do ljubezenske, eksistencialne, fantastičnomistične, spominske in zgodovinske. Med te spada roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, ki mu je prinesel nagrado Prešernovega sklada. Jelinčič je priznan tudi v italijanskem kulturnem prostoru, predvsem po zaslugi romana Zvezdnate noči, ki velja za največkrat nagrajeno slovensko leposlovno delo sploh, sicer pa je z Borisom Pahorjem največkrat prevajan slovenski pisatelj v italijanščino. Prevod romana Kam gre veter, ko ne piha je bil ponatisnjen kot tedenska knjižna priloga najbolj branih italijanskih dnevnikov Corriere della Sera in La Gazzetta dello Sport. Poleg omenjenih velja izpostaviti še vsaj dela Bela dama Devinska, Budovo oko, Nocoj bom ubil Chomskega in Tržaške prikazni. Njegove knjige so prevedena tudi v nemščino, francoščino in hrvaščino.

 

Pred nami je praznični december, z zanimivimi in navdihujočimi pogovori z ustvarjalci pa se bomo na večerih Sredi domovine spet družili januarja prihodnje leto. Vabljeni.

V okviru niza večerov pod naslovom Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu gostimo izjemne ustvarjalce, ki živijo in delujejo zunaj matične domovine. Vsi ljubitelji literature, glasbe in drugih umetnosti imate tako priložnost, da v prestolnici od blizu spoznate zamejske in izseljenske ustvarjalce ter njihove stvaritve.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.