Trinajst let po memorandumu manjkajo nekatere dvojezične krajevne oznake na zveznih cestah, na primer v kraju Tale ali v kraju Kot v občini Šentjakob v Rožu – skupno manjka do 60 tabel ali kažipotov.

Kot je javnost naknadno izvedela na podlagi poročila v Kleine Zeitung, je državni sekretar Josef Ostermayer po lastnih besedah že 12. decembra 2010, to je leto pred začetkom »pogajanj o krajevnih napisih«, na Dunaju takratnemu deželnemu glavarju Dörflerju izročil popoln seznam krajevnih imen. Poleg tega je Ostermayer po lastnih navedbah na več srečanjih z Rudijem Gallobom v slaščičarni v Labotu, »s katerim sta pregledala sezname krajev«, že določil zgornjo mejo za število dvojezičnih tabel. Kot je znano, je bil Gallob do konca življenja član Kameradschaftsbunda in dolgo časa predsednik skupnosti Ulrichsberg. Po navedbah Standarda je bilo društvo »Ulrichsberggemeinschaft« zbirališče nekdanjih nacistov, neonacistov, omalovaževalcev nacizma in veteranov SS. Na teh srečanjih v Labotu so bili s tem gospodom Gallobom, častnim predsednikom skupnosti Ulrichsberg, postavljeni temelji za »dogovor o krajevnih napisih«, še preden so se začela pogajanja.

Narodni svet koroških Slovencev je vendarle pristal na ta krivični, boleči in malenkostni kompromis, saj se je domnevalo, da se bodo razmere izboljšale, poleg tega pa so obstajale tudi daljnosežne obljube. Kompromis je bil nepravičen zlasti zato, ker je ustavno sodišče kot pogoj za postavitev dvojezičnega krajevnega napisa večkrat določilo 10 % deleža slovensko govorečega prebivalstva kot zadostno. Glavna pogajalca Ostermayer in Dörfler pa sta izsilila 17,5 %. To ni bila srednja pot, temveč je bila narodni skupnosti povzročena ogromna škoda. Približno 200 krajev in naselij je enkrat za vselej izgubilo dvojezično krajevno oznako in s tem del svoje dolgoletne identitete. Nastala je nepopravljiva škoda!

Z velikim razočaranjem gledamo na 13 let čakanja, zato Narodni svet koroških Slovencev pričakuje popolno in hitro uresničitev vseh odprtih točk memoranduma, predvsem pa čimprejšnji sprejem Novega zakona o narodnih manjšinah – »hitro«, kot je bilo pisno obljubljeno v memorandumu iz leta 2011. Če se to ne bo zgodilo, se bodo pripadniki narodne skupnosti upravičeno počutili zavedene, prevarane in ogoljufane, čim dlje bo čakanje trajalo. Tega ne morejo spremeniti niti razne slavospevne brošure ali članki, objavljeni v vmesnem času.

Ne glede na zgornje besedilo pa študija OGM, ki jo je naročil Urad zveznega kanclerja na Dunaju, in njeni sodelavci jasno ocenjujejo, kako bi bilo treba razmere na Koroškem v resnici oceniti. Število pripadnikov narodne skupnosti se je še naprej zmanjševalo. Zato »kompromis o krajevnih napisih« iz leta 2011 ni prestal preizkusa.

Celovec, 25. 04. 2024