Na Evropskih šolah v Haagu in Bergnu je slovenščina redni predmet, kot materinščina slovenskih šolarjev. Za druge otroke in odrasle, ki se želijo učiti slovenskega jezika, je v Haagu že vrsto let dodatni pouk slovenščine. Na kulturnih proslavah Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem imamo priložnost spoznati in slišati, kaj so se že naučili. Letos je tudi na učenje slovenščine vplivala korona. Kako? 

 

Evropska šola v Haagu – primarna stopnja

 

Učiteljica Danica Novosel ima na Evropski šoli v Haagu 12 učencev – šest na predšolski in šest na primarni stopnji. Tako sporoča: “Zelo sem vesela, da smo dobili novo učilnico za pouk slovenščine. Je prostorna, svetla, opremljena z računalnikom, s telefonom in s sodobno e-tablo. Več prostora bo posebej dobrodošlo v predšolski skupini, saj je letos v njej kar šest učencev. Po nekajmesečnem delu na daljavo pouk spet v celoti poteka v razredu, po ustaljenem urniku. Seveda pa ob upoštevanju varnostnih navodil za preprečevanje okužbe s koronavirusom (večkratno temeljito umivanje rok, razkuževanje površin, upoštevanje medsebojne razdalje 1,5 metra ...).”

 

Evropska šola – sekundarna stopnja

 

Na sekundarni stopnji v Haagu in na Evropski šoli v Bergnu poučuje Katja Sečen. Med drugimi svoje 'koronskih' izkušnje opisuje njena učenka Zoja iz Haaga: Ko se je marca po Nizozemski urno širila korona, je občina razglasila, da bodo zaradi preveč okužb zaprli šole. Jaz sem bila že teden dni doma, ker je bil moj ati v stiku z okuženo osebo. Nismo bili presenečeni, ker so se številke hitro višale in so bile vse bolnice polne. Ko smo se začeli učiti od doma, smo imeli enkrat na teden Zoom pogovor z razredničarko ter neskončno dela in nalog. Ko smo se končno navadili na tak sistem, so se majske počitnice začele in šola končala. Ko smo ponovno začeli s šolo, se je šolski sistem spet zamenjal! Tokrat smo v šolo hodili 2 dni na teden in preostalo delali od doma. Imeli smo tudi nadomestnega učitelja, ki ni skoraj ničesar vedel. Nisem hodila v šolo ob enakih dnevih kot večina mojih prijateljev in mi je bilo zato zelo dolgčas. Slovenščino smo imeli preko Zooma, ampak nismo veliko počeli, ker smo imeli samo eno uro časa in ogromno stvari za narediti. Veliko smo se pogovarjali in zelo malo pisali in delali. Ker smo imeli tako veliko drugih domačih nalog, se mi slovenščina ni zdela tako pomembna. Ko pa sva z Vidom skupaj začela slovenščino v srednji šoli, pa mi je bilo zelo žal, da je nisem nič vadila. Pozabila sem, kako sklanjati in vse vrste pridevnikov in samostalnikov. K sreči sem se kar hitro naučila vse znova in se zdaj že učimo novih stvari.”

 

Dopolnilni pouk slovenščine v Haagu

 

Tako pa učiteljica Neja Morato Štucin poroča o njihovem doživljanju pouka v času korone: “Ah tale virus, tako majhna stvar, ki je posegla v naša življenja in povzročila tako velike spremembe v našem vsakdanu. Toda naš Dopolnilni pouk slovenščine v Haagu kljubuje tudi koroni. V marcu, ko so se zaprla vrata večine izobraževalnih ustanov, je svoja vrata zaprl tudi Couvehuis, četrtni center, kjer gostuje dopolnilni pouk slovenščine. Naše tedensko druženje smo kar takoj preselili na splet, kjer smo v Googlovi učilnici v kombinaciji z Zoom učenjem nadaljevali naše druženje. Seveda pa virtualno druženje ni tako prijetno, kot če se lahko srečamo in si pogledamo v oči. Prav za konec šolskega leta nam je vendarle uspelo, da smo se spet videli tudi v živo in si zaželeli prijetne poletne počitnice.

 

 

Pizama na zoomu

Po poletnem premoru se je dopolnilni pouk spet pričel v Couveehuisu. Kljub nekaterim omejitvam, kot je nošenje mask na hodniku preden vstopimo v učilnico in rednemu razkuževanju miz ter prezračevanju, pouk poteka precej podobno, kot je v predkoronskih časih. V letošnjem letu imamo okoli 9 odraslih udeležencev, nekateri izmed njih se pouka v živo zaradi zdravstvenih razlogov ne udeležujejo, vendar smo dogovorjeni, da takrat, ko je epidemiološka slika v Haagu nekoliko slabša, naše druženje kratkoročno preselimo na splet, kjer se lahko srečamo prav vsi. V otroški skupini imamo v letošnjem šolskem letu vpisanih 11 otrok. Najmlajši del skupine letos sestavljajo 4 in 5-letniki, ki uživajo v igricah, pesmicah in zgodbicah, ki jih slišijo na dopolnilnem pouku. Na lep jesenski dan smo se tudi odpravili na sprehod v naravo, kjer smo uprizorili pravcati jesenski lov na zaklad. Pouk obiskujejo tudi štirje starejši otroci, ki se radi igrajo komunikacijske igre in seveda tudi bolj resno učijo.”

 

V pižamah s Pižamo

 

Učenje na daljavo pa je vsem skupaj vendarle prineslo tudi nekaj pozitivnega. Drugače se verjetno ne bi mogli, otroci in otrokinje iz vse Nizozemske, tako množično zbrati v soboto 12. decembra zvečer na zoom-u. V pižamah, na zelo zabavnem srečanju z znanim slovenskim Boštjanom Gorencem - Pižamo. Na povabilo učiteljic Neje Štucin in Danice Novosel so mu najprej prisluhnili najmlajši, kasneje so se pridružili še malo večji udeleženci. Na skrivaj pa smo seveda najstarejši kar ves čas uživali ob prigodah junakov Pižamovih še predkoronskih pravlj. Kako fajn bo šele, ko bo konec korone in bomo Pižamo in njegovo Pozabljivo Kapico srečali tudi v živo!

 

Dan odprtih vrat 2021 Kluba zamejskih študentov

Kam po maturi? Kako naj se vpišem na pravo fakulteto v Sloveniji? Katere možnosti mi sploh ponujajo univerze v Sloveniji? Če nimaš odgovorov na ta in podobna vprašanja, ne skrbi, Klub zamejskih študentov (KZŠ) bo poskrbel za to! KZŠ je prostovoljna,

Podaljšanje razstave Grafika Slovencev v Italiji

Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in  Kulturno umetniškim društvom KONS odprli

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje

Tiskovna konferenca "Hišna imena kot dediščina in identiteta"

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske se že od leta 2009 ukvarja z zbiranjem hišnih in ledinskih imen. Sprva lokalna pobuda je sčasoma prerasla v projekt, ki že presega meje Gorenjske. Trenutno projekt obsega 22 občin na Gorenjskem in v Osrednjeslovenski regiji, …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Pomagaj, da se na Duolingo doda slovenščina

Ali poznaš koga, ki bi se rad naučil slovensko, vendar ne najde uporabnega materiala na internetu? Morda pa poznaš koga, ki zna slovensko, pa bi se rad naučil angleško? Duolingo je brezplačna spletna platforma za učenje jezikov (https://www.duolingo.com/). Gre za brezplačno

Povabilo k sodelovanju pri razstavi Parka vojaške zgodovine

Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Tradicionalni koncert ZCPZ Trst v Stolnici svetega Justa

 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe.

Spletni tečaj "Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu"

 Narodna univerzitetna knjižnjica vabi na brezplačni spletni tečaj Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu, ki bo v četrtek 14. januarja 2021 ob 10. uri. Tečaj bo potekal v spletnem okolju, prek spletne platforme Zoom. Na tečaju bodo predstavili, kako

Černetovo nagrado za leto 2020 prejme Zulejka Devetak

 Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu,  letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.