Na Evropskih šolah v Haagu in Bergnu je slovenščina redni predmet, kot materinščina slovenskih šolarjev. Za druge otroke in odrasle, ki se želijo učiti slovenskega jezika, je v Haagu že vrsto let dodatni pouk slovenščine. Na kulturnih proslavah Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem imamo priložnost spoznati in slišati, kaj so se že naučili. Letos je tudi na učenje slovenščine vplivala korona. Kako? 

 

Evropska šola v Haagu – primarna stopnja

 

Učiteljica Danica Novosel ima na Evropski šoli v Haagu 12 učencev – šest na predšolski in šest na primarni stopnji. Tako sporoča: “Zelo sem vesela, da smo dobili novo učilnico za pouk slovenščine. Je prostorna, svetla, opremljena z računalnikom, s telefonom in s sodobno e-tablo. Več prostora bo posebej dobrodošlo v predšolski skupini, saj je letos v njej kar šest učencev. Po nekajmesečnem delu na daljavo pouk spet v celoti poteka v razredu, po ustaljenem urniku. Seveda pa ob upoštevanju varnostnih navodil za preprečevanje okužbe s koronavirusom (večkratno temeljito umivanje rok, razkuževanje površin, upoštevanje medsebojne razdalje 1,5 metra ...).”

 

Evropska šola – sekundarna stopnja

 

Na sekundarni stopnji v Haagu in na Evropski šoli v Bergnu poučuje Katja Sečen. Med drugimi svoje 'koronskih' izkušnje opisuje njena učenka Zoja iz Haaga: Ko se je marca po Nizozemski urno širila korona, je občina razglasila, da bodo zaradi preveč okužb zaprli šole. Jaz sem bila že teden dni doma, ker je bil moj ati v stiku z okuženo osebo. Nismo bili presenečeni, ker so se številke hitro višale in so bile vse bolnice polne. Ko smo se začeli učiti od doma, smo imeli enkrat na teden Zoom pogovor z razredničarko ter neskončno dela in nalog. Ko smo se končno navadili na tak sistem, so se majske počitnice začele in šola končala. Ko smo ponovno začeli s šolo, se je šolski sistem spet zamenjal! Tokrat smo v šolo hodili 2 dni na teden in preostalo delali od doma. Imeli smo tudi nadomestnega učitelja, ki ni skoraj ničesar vedel. Nisem hodila v šolo ob enakih dnevih kot večina mojih prijateljev in mi je bilo zato zelo dolgčas. Slovenščino smo imeli preko Zooma, ampak nismo veliko počeli, ker smo imeli samo eno uro časa in ogromno stvari za narediti. Veliko smo se pogovarjali in zelo malo pisali in delali. Ker smo imeli tako veliko drugih domačih nalog, se mi slovenščina ni zdela tako pomembna. Ko pa sva z Vidom skupaj začela slovenščino v srednji šoli, pa mi je bilo zelo žal, da je nisem nič vadila. Pozabila sem, kako sklanjati in vse vrste pridevnikov in samostalnikov. K sreči sem se kar hitro naučila vse znova in se zdaj že učimo novih stvari.”

 

Dopolnilni pouk slovenščine v Haagu

 

Tako pa učiteljica Neja Morato Štucin poroča o njihovem doživljanju pouka v času korone: “Ah tale virus, tako majhna stvar, ki je posegla v naša življenja in povzročila tako velike spremembe v našem vsakdanu. Toda naš Dopolnilni pouk slovenščine v Haagu kljubuje tudi koroni. V marcu, ko so se zaprla vrata večine izobraževalnih ustanov, je svoja vrata zaprl tudi Couvehuis, četrtni center, kjer gostuje dopolnilni pouk slovenščine. Naše tedensko druženje smo kar takoj preselili na splet, kjer smo v Googlovi učilnici v kombinaciji z Zoom učenjem nadaljevali naše druženje. Seveda pa virtualno druženje ni tako prijetno, kot če se lahko srečamo in si pogledamo v oči. Prav za konec šolskega leta nam je vendarle uspelo, da smo se spet videli tudi v živo in si zaželeli prijetne poletne počitnice.

 

 

Pizama na zoomu

Po poletnem premoru se je dopolnilni pouk spet pričel v Couveehuisu. Kljub nekaterim omejitvam, kot je nošenje mask na hodniku preden vstopimo v učilnico in rednemu razkuževanju miz ter prezračevanju, pouk poteka precej podobno, kot je v predkoronskih časih. V letošnjem letu imamo okoli 9 odraslih udeležencev, nekateri izmed njih se pouka v živo zaradi zdravstvenih razlogov ne udeležujejo, vendar smo dogovorjeni, da takrat, ko je epidemiološka slika v Haagu nekoliko slabša, naše druženje kratkoročno preselimo na splet, kjer se lahko srečamo prav vsi. V otroški skupini imamo v letošnjem šolskem letu vpisanih 11 otrok. Najmlajši del skupine letos sestavljajo 4 in 5-letniki, ki uživajo v igricah, pesmicah in zgodbicah, ki jih slišijo na dopolnilnem pouku. Na lep jesenski dan smo se tudi odpravili na sprehod v naravo, kjer smo uprizorili pravcati jesenski lov na zaklad. Pouk obiskujejo tudi štirje starejši otroci, ki se radi igrajo komunikacijske igre in seveda tudi bolj resno učijo.”

 

V pižamah s Pižamo

 

Učenje na daljavo pa je vsem skupaj vendarle prineslo tudi nekaj pozitivnega. Drugače se verjetno ne bi mogli, otroci in otrokinje iz vse Nizozemske, tako množično zbrati v soboto 12. decembra zvečer na zoom-u. V pižamah, na zelo zabavnem srečanju z znanim slovenskim Boštjanom Gorencem - Pižamo. Na povabilo učiteljic Neje Štucin in Danice Novosel so mu najprej prisluhnili najmlajši, kasneje so se pridružili še malo večji udeleženci. Na skrivaj pa smo seveda najstarejši kar ves čas uživali ob prigodah junakov Pižamovih še predkoronskih pravlj. Kako fajn bo šele, ko bo konec korone in bomo Pižamo in njegovo Pozabljivo Kapico srečali tudi v živo!

 

Minister Arčon pozdravlja uvedbo dvojezičnih spletnih obrazcev za občine na avstrijskem Koroškem

Teden, ko smo obeležili mednarodni dan maternega jezika, se zaključuje z razveseljivo novico z avstrijske Koroške. Po novem so namreč na voljo slovenski in nemški spletni obrazci za koroške občine.  Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon…

Postna dobrodelna akcija Slovenskega društva v Luksemburgu

V Slovenskem društvu v Luksemburgu vsako leto organizirajo več dobrodelnih akcij, predvsem v postnem in božičnem času.  Tokratno postno akcijo namenjajo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Najprej so se vključili v program »Glasbenik sem«, a smo se odločili, da dodajo…

Minister Arčon slavnostni govornik na spominski slovesnosti ob 80. obletnici izgnanstva in begunstva

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je bil 15. februarja 2024 slavnostni govornik na spominski slovesnosti ob 80. obletnici izgnanstva in begunstva, ki sta ga pripravili Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Komen v sodelovanju z…

Državna sekretarka Humar na predstavitvi knjige Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besed

Državna sekretarka Vesna Humar se je 15. februarja 2024 na sedežu Združenja Slovenska izseljenska matica udeležila predstavitve knjige Janeza Roglja z naslovom Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi ki je izšla s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in…

Predstavitev Slovenije na dogodku "Khazana dediščine"

Egiptovsko slovensko društvo Snežinka je imelo čast sodelovati na tridnevnem kulturnem dogodku, ki ga je organizirala akademija Kazana za ohranjanje dediščine v sodelovanju z Hišo egipčanske arhitekture in El Goury Dome. To edinstveno srečanje je združilo raznolike skupnosti, ki prebivajo…

Veseli kulturni februar v Tuzli

Veseli kulturni februar v Tuzli je prireditev, ki spodbuja kulturo, dialog, medgeneracijsko in meddržavno sodelovanje in ponuja dodaten kulturni program v zimskih mesecih. Slovenska skupnost Tuzla vsako leto praznuje Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Letos so v ospredje postavili kulturo…

Kulturni praznik in kurentovanje na Nizozemskem

Prešernov dan in pust sta letos skoraj sovpadala, zato je Združenje prijateljev Slovenije na Nizozemskem povezalo obe praznovanji. Prispevek o dogodku je pripravila članica Združenja Metka Murko.   Tradicionalno na Nizozemskem slovenski kulturni dan praznujemo z vrsto prireditev in srečanj.…

Natečaj za mlade ob 160-letnici Slovenske matice

Slovenska matica, naše najstarejše slovensko kulturno in znanstveno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, letos praznuje 160-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je objavila natečaja za najboljše filozofske eseje in za najboljša naravoslovna predavanja, namenjena dijakom in študentom.   Na…

Pustna ustvarjalna delavnica in rajanje v Nemčiji

Kulturno in športno društvo Slovenski zvon Krefeld je tudi letos organiziralo pustovanje. Objavljamo prispevek, ki so ga pripravili v društvu. Pustovanje je eden najstarejših ljudskih običajev, ki ga obeležujemo tako v Sloveniji, kot tudi v nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija, od kod…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.