Na Evropskih šolah v Haagu in Bergnu je slovenščina redni predmet, kot materinščina slovenskih šolarjev. Za druge otroke in odrasle, ki se želijo učiti slovenskega jezika, je v Haagu že vrsto let dodatni pouk slovenščine. Na kulturnih proslavah Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem imamo priložnost spoznati in slišati, kaj so se že naučili. Letos je tudi na učenje slovenščine vplivala korona. Kako? 

 

Evropska šola v Haagu – primarna stopnja

 

Učiteljica Danica Novosel ima na Evropski šoli v Haagu 12 učencev – šest na predšolski in šest na primarni stopnji. Tako sporoča: “Zelo sem vesela, da smo dobili novo učilnico za pouk slovenščine. Je prostorna, svetla, opremljena z računalnikom, s telefonom in s sodobno e-tablo. Več prostora bo posebej dobrodošlo v predšolski skupini, saj je letos v njej kar šest učencev. Po nekajmesečnem delu na daljavo pouk spet v celoti poteka v razredu, po ustaljenem urniku. Seveda pa ob upoštevanju varnostnih navodil za preprečevanje okužbe s koronavirusom (večkratno temeljito umivanje rok, razkuževanje površin, upoštevanje medsebojne razdalje 1,5 metra ...).”

 

Evropska šola – sekundarna stopnja

 

Na sekundarni stopnji v Haagu in na Evropski šoli v Bergnu poučuje Katja Sečen. Med drugimi svoje 'koronskih' izkušnje opisuje njena učenka Zoja iz Haaga: Ko se je marca po Nizozemski urno širila korona, je občina razglasila, da bodo zaradi preveč okužb zaprli šole. Jaz sem bila že teden dni doma, ker je bil moj ati v stiku z okuženo osebo. Nismo bili presenečeni, ker so se številke hitro višale in so bile vse bolnice polne. Ko smo se začeli učiti od doma, smo imeli enkrat na teden Zoom pogovor z razredničarko ter neskončno dela in nalog. Ko smo se končno navadili na tak sistem, so se majske počitnice začele in šola končala. Ko smo ponovno začeli s šolo, se je šolski sistem spet zamenjal! Tokrat smo v šolo hodili 2 dni na teden in preostalo delali od doma. Imeli smo tudi nadomestnega učitelja, ki ni skoraj ničesar vedel. Nisem hodila v šolo ob enakih dnevih kot večina mojih prijateljev in mi je bilo zato zelo dolgčas. Slovenščino smo imeli preko Zooma, ampak nismo veliko počeli, ker smo imeli samo eno uro časa in ogromno stvari za narediti. Veliko smo se pogovarjali in zelo malo pisali in delali. Ker smo imeli tako veliko drugih domačih nalog, se mi slovenščina ni zdela tako pomembna. Ko pa sva z Vidom skupaj začela slovenščino v srednji šoli, pa mi je bilo zelo žal, da je nisem nič vadila. Pozabila sem, kako sklanjati in vse vrste pridevnikov in samostalnikov. K sreči sem se kar hitro naučila vse znova in se zdaj že učimo novih stvari.”

 

Dopolnilni pouk slovenščine v Haagu

 

Tako pa učiteljica Neja Morato Štucin poroča o njihovem doživljanju pouka v času korone: “Ah tale virus, tako majhna stvar, ki je posegla v naša življenja in povzročila tako velike spremembe v našem vsakdanu. Toda naš Dopolnilni pouk slovenščine v Haagu kljubuje tudi koroni. V marcu, ko so se zaprla vrata večine izobraževalnih ustanov, je svoja vrata zaprl tudi Couvehuis, četrtni center, kjer gostuje dopolnilni pouk slovenščine. Naše tedensko druženje smo kar takoj preselili na splet, kjer smo v Googlovi učilnici v kombinaciji z Zoom učenjem nadaljevali naše druženje. Seveda pa virtualno druženje ni tako prijetno, kot če se lahko srečamo in si pogledamo v oči. Prav za konec šolskega leta nam je vendarle uspelo, da smo se spet videli tudi v živo in si zaželeli prijetne poletne počitnice.

 

 

Pizama na zoomu

Po poletnem premoru se je dopolnilni pouk spet pričel v Couveehuisu. Kljub nekaterim omejitvam, kot je nošenje mask na hodniku preden vstopimo v učilnico in rednemu razkuževanju miz ter prezračevanju, pouk poteka precej podobno, kot je v predkoronskih časih. V letošnjem letu imamo okoli 9 odraslih udeležencev, nekateri izmed njih se pouka v živo zaradi zdravstvenih razlogov ne udeležujejo, vendar smo dogovorjeni, da takrat, ko je epidemiološka slika v Haagu nekoliko slabša, naše druženje kratkoročno preselimo na splet, kjer se lahko srečamo prav vsi. V otroški skupini imamo v letošnjem šolskem letu vpisanih 11 otrok. Najmlajši del skupine letos sestavljajo 4 in 5-letniki, ki uživajo v igricah, pesmicah in zgodbicah, ki jih slišijo na dopolnilnem pouku. Na lep jesenski dan smo se tudi odpravili na sprehod v naravo, kjer smo uprizorili pravcati jesenski lov na zaklad. Pouk obiskujejo tudi štirje starejši otroci, ki se radi igrajo komunikacijske igre in seveda tudi bolj resno učijo.”

 

V pižamah s Pižamo

 

Učenje na daljavo pa je vsem skupaj vendarle prineslo tudi nekaj pozitivnega. Drugače se verjetno ne bi mogli, otroci in otrokinje iz vse Nizozemske, tako množično zbrati v soboto 12. decembra zvečer na zoom-u. V pižamah, na zelo zabavnem srečanju z znanim slovenskim Boštjanom Gorencem - Pižamo. Na povabilo učiteljic Neje Štucin in Danice Novosel so mu najprej prisluhnili najmlajši, kasneje so se pridružili še malo večji udeleženci. Na skrivaj pa smo seveda najstarejši kar ves čas uživali ob prigodah junakov Pižamovih še predkoronskih pravlj. Kako fajn bo šele, ko bo konec korone in bomo Pižamo in njegovo Pozabljivo Kapico srečali tudi v živo!

 

Predstavitev knjige Slovenski Gradec

V Univerzitetni knjižnici Maribor in ob soorganizaciji Avstrijske čitalnice, ki deluje v njenem okviru,  so v tem tednu predstavili dvojezično knjigo novinarja ORF in publicista Simona Ošlaka Gerasimova,  Slovenski Gradec.  Knjigo je založila Pavlova hiša iz Potrne, kjer se tudi…

Minister Arčon spregovoril z dijaki Gimnazije Novo mesto

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v okviru obiska vlade srečal z dijakinjami in dijaki Gimnazije Novo mesto ter jim predstavil, kako vlada skrbi za ohranjanje povezav s Slovenci, ki živijo zunaj ozemlja države.…

Podaljšan je bil rok prijave na natečaj za mlade ob 160-letnici Slovenske matice

Slovenska matica, naše najstarejše slovensko kulturno in znanstveno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, letos praznuje 160-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je objavila natečaja za najboljše filozofske eseje in za najboljša naravoslovna predavanja, namenjena dijakom in študentom.   Na…

Obisk predstavnikov Nadškofijske Karitas Maribor v Zranjaninu

V sredo, 20. marca 2024, so bili v Društvo Slovencev Planika Zrenjanin deležni prijetnega obiska prijateljev iz Nadškofijske Karitas Maribor.   Obiskali so jih predsednik Karitasa Maribor Branko Maček, tajnik Darko Bračun in župnik Andrej Firbas, ki so se tudi…

Slovenci v Banja Luki obeležili gregorjevo

V soboto, 16. 3. 2024, so osnovnošolci pri dopolnilnem pouku slovenščine obnovili svoje znanje o gregorjevem s kreativnim ustvarjanjem tudi sami obeležili dan, “ko se ptički ženijo”.   Gregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na god sv. Gregorja.…

Učenci slovenščine v Zrenjaninu so si ogledali film Gajin svet 2

V soboto, 23. marca 2024, si je v prostorih Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina skupina osnovnošolcev med poukom slovenščine ogledala film Gajin svet 2.   V Društvu Planika se iskreno zahvaljujejo Dragomirju Zupancu, poklicnemu režiserju, organizatorju Dnevov slovenskega filma v…

Izšla je aprilska številka otroške revije Pastirček

Izšla je aprilska številka zamejske otroške revije PASTIRČEK, ki jo izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva v Gorici. Nova številka 8 (šolsko leto 2023/2024) je kakor prejšnje izdaje polna zanimivih poučnih zgodb, pobarvank, otroških pesmi in zabavnih iger. Strani revije krasijo otroške risbe…

Dobrodelna akcija Slovenske Vincencijeve konference v pričakovanju cvetne nedelje

Člani Slovenske Vincencijeve konference so v sredo, 20. marca 2024, obiskali vilo Tomažič, kjer jih je na dvorišču svoje rezidence sprejel generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc. To ni bil običajni institucionalni obisk, ampak prava dobrodelna akcija v…

Slovensko društvo v Belgiji organiziralo predavanje o zdravstvu v Belgiji

V četrtek, 21. marca 2024, ob 19. uri je Slovensko društvo v Belgiji (Slo-Bel) organiziralo informacijski bazar na aktualno tematiko – Zdravstvo in zdravstveno zavarovanje v Belgiji. Krajši prispevek o dogodku je pripravila Lea Iskra, predsednica društva.   Uvodoma smo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.