Vsakoletna srečanja, predavanja in razprave izobražencev iz treh Slovenij, ki se že od leta 1966 odvijajo na Tržaškem pod imenom Študijski dnevi Draga, so pomembno prispevali k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Tržaški rojak Ivo Jevnikar je leta 2019 za revijo Zvon zapisal: »Daleč pred “slovensko pomladjo” so se v Dragi ob ostalih osebnostih iz zamejstva in zdomstva zvrstili “disidenti”, kakršni so takrat bili Franček Križnik (1976), Vinko Ošlak (1977), France Bučar (1978), France Perko (1980), Viktor Blažič (1981), Franc Rode (1982), Bojan Štih (1984) in še mnogi drugi, tudi iz srbskega in hrvaškega prostora. Če bi upoštevali predavatelje in živahne diskutante, so se do leta 1991 zvrstili res številni predstavniki gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev.”

Do prve izvedbe Študijskih dnevov Draga je prišlo leta 1966, vse od tedaj jo redno in zavzeto prvi konec tedna v septembru pripravljajo sodelavci Društva slovenskih izobražencev. Do svoje smrti leta 1976 je bil duša Drage prof. Jože Peterlin, za mnoge še danes zgled narodnega delavca. Za njim je Drago prevzela mlajša generacija entuziastov, nekateri, kot npr. Sergij Pahor in Marij Maver, nad Drago bedijo še danes. Po letu 1976 so prireditev iz odročne vasice Draga prenesli na lažje dostopne in bolje opremljene Opčine, ohranilo pa se je originalno ime.

Temeljna izhodišča Drage ostajajo vsa leta ista: slovenstvo, krščanstvo, demokracija in strpni dialog. Že od začetka je pomembno težišče povezovanje rojakov v Italiji, v matični domovini, na Koroškem in v zdomstvu, kar Študijski dnevi ohranjajo še danes. Že pri prvi izvedbi leta 1966 sta kot predavatelja sodelovala Valentin Inzko st. in Reginald Vospernik s Koroškega, naslednje leto je predaval tudi strokovnjak iz zdomstva, ekonomist Toussaint Hočevar iz New Orleansa. Skozi leta se je zvrstilo na ducate predavateljev iz treh Slovenij (matične, zamejske in izseljenske), ki so razmišljali o slovenskem položaju v svetu in prihodnosti slovenstva, sodobnih duhovnih tokovih, manjšinskih in aktualnih vprašanjih sedanje družbe. Organizatorji so redno vključevali tudi razprave o dilemah Slovencev kot dela Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Kljub temu, da je šlo predvsem za dialog in so prostor na Dragi dobili tudi predstavniki organizacij, ki so bili odraz takratnega režima v Jugoslaviji, je oblast v matici sprevidela, da prireditelji želijo ohraniti neodvisnost pri delu in lastna izhodišča, zavezana pluralnemu, odprtemu in demokratičnemu pogledu na svet in na temeljna družbena vprašanja, zato je leta 1972 prišlo do preloma: odpovedi predavanj, prepoved za izbrane predavatelje in znane diskutante, da pridejo do prizorišča, zaničevalne kampanje v matičnem in z njim povezanim zamejskem tisku. Kaj vse je počela Udba, podrobno poroča Igor Omerza v knjigi Karla – Udba o Dragi. Takratna Udba je namreč Dragi dodelila kodno ime Karla.