Vsakoletna srečanja, predavanja in razprave izobražencev iz treh Slovenij, ki se že od leta 1966 odvijajo na Tržaškem pod imenom Študijski dnevi Draga, so pomembno prispevali k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Tržaški rojak Ivo Jevnikar je leta 2019 za revijo Zvon zapisal: »Daleč pred slovensko pomladjo” so se v Dragi ob ostalih osebnostih iz zamejstva in zdomstva zvrstili disidenti”, kakršni so takrat bili Franček Križnik (1976), Vinko Ošlak (1977), France Bučar (1978), France Perko (1980), Viktor Blažič (1981), Franc Rode (1982), Bojan Štih (1984) in še mnogi drugi, tudi iz srbskega in hrvaškega prostora. Če bi upoštevali predavatelje in živahne diskutante, so se do leta 1991 zvrstili res številni predstavniki gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev.

 

Do prve izvedbe Študijskih dnevov Draga je prišlo leta 1966, vse od tedaj jo redno in zavzeto prvi konec tedna v septembru pripravljajo sodelavci Društva slovenskih izobražencev. Do svoje smrti leta 1976 je bil duša Drage prof. Jože Peterlin, za mnoge še danes zgled narodnega delavca. Za njim je Drago prevzela mlajša generacija entuziastov, nekateri, kot npr. Sergij Pahor in Marij Maver, nad Drago bedijo še danes. Po letu 1976 so prireditev iz odročne vasice Draga prenesli na lažje dostopne in bolje opremljene Opčine, ohranilo pa se je originalno ime.

 

Temeljna izhodišča Drage ostajajo vsa leta ista: slovenstvo, krščanstvo, demokracija in strpni dialog. Že od začetka je pomembno težišče povezovanje rojakov v Italiji, v matični domovini, na Koroškem in v zdomstvu, kar Študijski dnevi ohranjajo še danes. Že pri prvi izvedbi leta 1966 sta kot predavatelja sodelovala Valentin Inzko st. in Reginald Vospernik s Koroškega, naslednje leto je predaval tudi strokovnjak iz zdomstva, ekonomist Toussaint Hočevar iz New Orleansa. Skozi leta se je zvrstilo na ducate predavateljev iz treh Slovenij (matične, zamejske in izseljenske), ki so razmišljali o slovenskem položaju v svetu in prihodnosti slovenstva, sodobnih duhovnih tokovih, manjšinskih in aktualnih vprašanjih sedanje družbe. Organizatorji so redno vključevali tudi razprave o dilemah Slovencev kot dela Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Kljub temu, da je šlo predvsem za dialog in so prostor na Dragi dobili tudi predstavniki organizacij, ki so bili odraz takratnega režima v Jugoslaviji, je oblast v matici sprevidela, da prireditelji želijo ohraniti neodvisnost pri delu in lastna izhodišča, zavezana pluralnemu, odprtemu in demokratičnemu pogledu na svet in na temeljna družbena vprašanja, zato je leta 1972 prišlo do preloma: odpovedi predavanj, prepoved za izbrane predavatelje in znane diskutante, da pridejo do prizorišča, zaničevalne kampanje v matičnem in z njim povezanim zamejskem tisku. Kaj vse je počela Udba, podrobno poroča Igor Omerza v knjigi Karla – Udba o Dragi. Takratna Udba je namreč Dragi dodelila kodno ime Karla.

Utrinki štirih različnih študijskih dnevov Draga.
Viri fotografij: Mladika, dLib, Družina, Slovenska prosveta (od leve proti desni, najprej zgornja nato spodnja vrsta).

Daljnosežni pomen Drage za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije je bil v tem, da je to vedno bil svobodomiseln forum, fizično umeščen na demokratično stran železne zavese, kjer se je lahko o demokraciji in samostojni slovenski državi na glas razmišljalo že bistveno prej kot v Sloveniji. Na Drago so radi prihajali izobraženci, ne le iz slovenskega okolja v Furlaniji Julijski krajini, ampak tudi iz Slovenije, Koroške in zdomstva ter se medsebojno podpirali z izmenjavo stališč in idej. Pomembno vlogo je vedno odigravala tudi sproščena družabnost.

 

Draga svojo aktualnost ohranja tudi danes. Nekatere teme ostajajo stalnica, hkrati pa se posveča novim izzivom časa – npr. stanju slovenščine med slovensko narodno skupnostjo v Italiji, a tudi v matici, ekološkim problemom, problematiki begunstva in položaju Cerkve ter katoličanov. Vsako leto na Dragi Slovenska prosveta podeli tudi Peterlinovo nagrado zaslužnemu narodnemu delavcu iz ene od slovenskih skupnosti. V okviru Drage in na isti lokaciji poteka tudi Draga mladih, običajno je to sobotni dopoldan Študijskih dnevov, ki je namenjena študentom in posvečena tematikam, ki so mladim bližje, mladi pa poskrbijo tudi za samo organizacijo in vsebine.

 

Letošnja 56. izvedba – po možnosti v živo, vsekakor pa tudi po spletu, – bo na sporedu od 3. do 5. septembra.

Slovenski slavistični kongres 2022 v Trstu in Kopru

Danes se je pričel vsakoletni Slovenski slavistični kongres, ki ga organizira Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, ki bo letos potekal od 29. septembra do 1. oktobra 2022, in sicer v četrtek, 29. septembra, v Trstu (Narodni dom, Aula magna, Ulica Fabia Filzija 14…

Fotonatečaj Moj košček Slovenije doma ali na tujem

Pred dvema letoma smo pri Rafaelovi družbi izvedli prvi fotografski natečaj z naslovom Moj košček Slovenije. Nanj ste se Slovenci po svetu, iz zamejstva in matice lepo odzvali, saj smo od 61 avtorjev prejeli preko 240 fotografij iz 13 držav.…

Posvet: Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu

Muzej slovenske osamosvojitve vabi na ogled razstave Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu (na ogled v začasnih prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve od 3. oktobra 2022 do 15. marca 2023). Prav tako vabijo na posvet – spremljevalni dogodek k…

VTIS mentorstvo

Razmišljaš o začetku ali nadaljevanju svoje študijske poti v tujini? Potrebuješ nasvet glede prijave in prvih korakov v novo okolje? Potrebuješ nekoga, ki bi ti pomagal na tvoji karierni, akademski ali raziskovalni poti? Razmišljaš o naslednjem kariernem koraku v Sloveniji…

Preverjanje interesa za sodelovanje v projektu »Usposabljanje arhivarjev ter evidentiranje in urejanje arhivskega gradiva v slovenskih zamejskih in izseljenskih organizacijah«

Naloga Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je ohranjanje slovenske narodne zavesti in kulture med Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Pri tem ima zelo pomembno vlogo tudi arhivska dejavnost. Urejen arhiv namreč omogoča, da…

Kratki jezikovni tečaji slovenščine v Londonu

Živite v Londonu in bi se letos radi učili slovenskega jezika? Pridružite se večernim tečajem slovenščine na Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije Univerzitetnega kolidža v Londonu (University College London, School of Slavonic and East European Studies). Kratki in interaktivni tečaji…

11. Mednarodni mladinski filmski tabor

Ustanova Silvana Furlana in Kinoatelje ob podpori Mestne občine Nova Gorica sta tudi letos organizirala Mednarodni mladinski filmski tabor. Tabor, ki se je začel v nedeljo in je potekal do 19. avgusta, že celo desetletje spodbuja ustvarjalnost mladih na področju…

Skupaj obeležili dva jubileja Slovencev iz Podgorice in Zenice

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD) je bilo v minulih dneh na dveh obeležitvah jubilejev društev Slovencev – konec avgusta je številčna novomeška delegacija okusila gostoljubje Društva Slovencev Vida Matjan s sedežem v Podgorici, prvi vikend septembra pa…

5. gastronomski dogodek Združenja Slovencev »Logarska dolina«

Združenje Slovencev »Logarska dolina«, podružnica Kovin, je že petič organiziralo tradicionalno kulturno prireditev Gastronomski dogodek- Naše slovenske specialitete. Program je bil organiziran v nedeljo, 4. septembra v Deliblatskem “Društvu športnih ribičev” na Deliblatskem jezeru “Kraljevac”, ki je del istoimenskega naravnega…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.