Vsakoletna srečanja, predavanja in razprave izobražencev iz treh Slovenij, ki se že od leta 1966 odvijajo na Tržaškem pod imenom Študijski dnevi Draga, so pomembno prispevali k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Tržaški rojak Ivo Jevnikar je leta 2019 za revijo Zvon zapisal: »Daleč pred slovensko pomladjo” so se v Dragi ob ostalih osebnostih iz zamejstva in zdomstva zvrstili disidenti”, kakršni so takrat bili Franček Križnik (1976), Vinko Ošlak (1977), France Bučar (1978), France Perko (1980), Viktor Blažič (1981), Franc Rode (1982), Bojan Štih (1984) in še mnogi drugi, tudi iz srbskega in hrvaškega prostora. Če bi upoštevali predavatelje in živahne diskutante, so se do leta 1991 zvrstili res številni predstavniki gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev.

 

Do prve izvedbe Študijskih dnevov Draga je prišlo leta 1966, vse od tedaj jo redno in zavzeto prvi konec tedna v septembru pripravljajo sodelavci Društva slovenskih izobražencev. Do svoje smrti leta 1976 je bil duša Drage prof. Jože Peterlin, za mnoge še danes zgled narodnega delavca. Za njim je Drago prevzela mlajša generacija entuziastov, nekateri, kot npr. Sergij Pahor in Marij Maver, nad Drago bedijo še danes. Po letu 1976 so prireditev iz odročne vasice Draga prenesli na lažje dostopne in bolje opremljene Opčine, ohranilo pa se je originalno ime.

 

Temeljna izhodišča Drage ostajajo vsa leta ista: slovenstvo, krščanstvo, demokracija in strpni dialog. Že od začetka je pomembno težišče povezovanje rojakov v Italiji, v matični domovini, na Koroškem in v zdomstvu, kar Študijski dnevi ohranjajo še danes. Že pri prvi izvedbi leta 1966 sta kot predavatelja sodelovala Valentin Inzko st. in Reginald Vospernik s Koroškega, naslednje leto je predaval tudi strokovnjak iz zdomstva, ekonomist Toussaint Hočevar iz New Orleansa. Skozi leta se je zvrstilo na ducate predavateljev iz treh Slovenij (matične, zamejske in izseljenske), ki so razmišljali o slovenskem položaju v svetu in prihodnosti slovenstva, sodobnih duhovnih tokovih, manjšinskih in aktualnih vprašanjih sedanje družbe. Organizatorji so redno vključevali tudi razprave o dilemah Slovencev kot dela Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Kljub temu, da je šlo predvsem za dialog in so prostor na Dragi dobili tudi predstavniki organizacij, ki so bili odraz takratnega režima v Jugoslaviji, je oblast v matici sprevidela, da prireditelji želijo ohraniti neodvisnost pri delu in lastna izhodišča, zavezana pluralnemu, odprtemu in demokratičnemu pogledu na svet in na temeljna družbena vprašanja, zato je leta 1972 prišlo do preloma: odpovedi predavanj, prepoved za izbrane predavatelje in znane diskutante, da pridejo do prizorišča, zaničevalne kampanje v matičnem in z njim povezanim zamejskem tisku. Kaj vse je počela Udba, podrobno poroča Igor Omerza v knjigi Karla – Udba o Dragi. Takratna Udba je namreč Dragi dodelila kodno ime Karla.

Utrinki štirih različnih študijskih dnevov Draga.
Viri fotografij: Mladika, dLib, Družina, Slovenska prosveta (od leve proti desni, najprej zgornja nato spodnja vrsta).

Daljnosežni pomen Drage za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije je bil v tem, da je to vedno bil svobodomiseln forum, fizično umeščen na demokratično stran železne zavese, kjer se je lahko o demokraciji in samostojni slovenski državi na glas razmišljalo že bistveno prej kot v Sloveniji. Na Drago so radi prihajali izobraženci, ne le iz slovenskega okolja v Furlaniji Julijski krajini, ampak tudi iz Slovenije, Koroške in zdomstva ter se medsebojno podpirali z izmenjavo stališč in idej. Pomembno vlogo je vedno odigravala tudi sproščena družabnost.

 

Draga svojo aktualnost ohranja tudi danes. Nekatere teme ostajajo stalnica, hkrati pa se posveča novim izzivom časa – npr. stanju slovenščine med slovensko narodno skupnostjo v Italiji, a tudi v matici, ekološkim problemom, problematiki begunstva in položaju Cerkve ter katoličanov. Vsako leto na Dragi Slovenska prosveta podeli tudi Peterlinovo nagrado zaslužnemu narodnemu delavcu iz ene od slovenskih skupnosti. V okviru Drage in na isti lokaciji poteka tudi Draga mladih, običajno je to sobotni dopoldan Študijskih dnevov, ki je namenjena študentom in posvečena tematikam, ki so mladim bližje, mladi pa poskrbijo tudi za samo organizacijo in vsebine.

 

Letošnja 56. izvedba – po možnosti v živo, vsekakor pa tudi po spletu, – bo na sporedu od 3. do 5. septembra.

Pustna sobota v Zrenjaninu

Pustna sobota je bia norčava tudi pri Slovencih iz Slovenskega društva Planika Zrenjanin v Srbiji. Nekaj utrinkov je zbrala Milena Spremo. V soboto, 10. februarja, smo organizirali izjemno pustno doživetje ob kreativni delavnici za učence pouka slovenskega jezika, ki je bila…

28. Tabor slovenskih otrok po svetu

Pri Svetovnem slovenskem kongresu tudi v letošnjem letu pripravljajo tabor za slovenske otroke po svetu. Več informcij najdete spodaj.   Vabimo te, da se nam pridružiš med 7. in 12. julijem 2024 v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Radenci ob Kolpi.  …

Praznovanje Prešernovega dne pri Društvu Slovencev Planika Zrenjanin v Srbiji

Slovenski kulturni dan so obeležili tudI člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin iz Srbije. Nekaj utrinkov pestrega dogajanja je strnila Milena Spremo. Vabljeni k branju.  Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je v dvorani Opera & Theatre Madlenianum v Beogradu odjeknil…

V Ivanovu v Srbiji so obeležili Dan maternega jezika

V Ivanovu v Srbiji so praznovali Dan maternega jezika. Prireditev je nosila naslov Materni jezik kot varuh kulturne identitete. Prispevek o dogodku so pripravili v Združenju Slovencev “Logarska dolina” Pančevo.Tradicionalna prireditev ob mednarodnem dnevu maternega jezika je potekala 21. februarja…

Slovenci v Avstraliji znova s svojo radijsko oddajo – zaenkrat v Sydneyju, kmalu tudi v Melbournu

Slovenska skupnost v Avstraliji ima razlog za veselje. Potem ko je aprila lani izgubila svojo redno tedensko oddajo na nacionalnem radiu SBS, ki je bila na programu vse od davnega leta 1975, se po slabem letu dni slovenščina znova vrača…

Prešernov dan in obisk veleposlanika v Kovinu

V četrtek, 22. februarja 2024, so v Kulturnem centru v Kovinu (Srbija) obeležili Prešernov dan. Proslavo je organiziralo Združenje Slovencev “Logarska dolina” Pančevo oz. njihova podružnica v Kovinu. Prireditve sta se udeležila veleposlanik Damjan Bergant, generalna konzulka Kristina Kliner, Nacionalni…

Državna sekretarka Humar na osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku

Državna sekretarka Vesna Humar se je v Čedadu udeležila osrednje proslave Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku, pod naslovom Kot voda, ki se zlije z vsem. Proslavo vsako leto skupaj pripravljata krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet…

Minister Arčon pozdravlja uvedbo dvojezičnih spletnih obrazcev za občine na avstrijskem Koroškem

Teden, ko smo obeležili mednarodni dan maternega jezika, se zaključuje z razveseljivo novico z avstrijske Koroške. Po novem so namreč na voljo slovenski in nemški spletni obrazci za koroške občine.  Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon…

Postna dobrodelna akcija Slovenskega društva v Luksemburgu

V Slovenskem društvu v Luksemburgu vsako leto organizirajo več dobrodelnih akcij, predvsem v postnem in božičnem času.  Tokratno postno akcijo namenjajo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Najprej so se vključili v program »Glasbenik sem«, a smo se odločili, da dodajo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.