Vsakoletna srečanja, predavanja in razprave izobražencev iz treh Slovenij, ki se že od leta 1966 odvijajo na Tržaškem pod imenom Študijski dnevi Draga, so pomembno prispevali k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Tržaški rojak Ivo Jevnikar je leta 2019 za revijo Zvon zapisal: »Daleč pred slovensko pomladjo” so se v Dragi ob ostalih osebnostih iz zamejstva in zdomstva zvrstili disidenti”, kakršni so takrat bili Franček Križnik (1976), Vinko Ošlak (1977), France Bučar (1978), France Perko (1980), Viktor Blažič (1981), Franc Rode (1982), Bojan Štih (1984) in še mnogi drugi, tudi iz srbskega in hrvaškega prostora. Če bi upoštevali predavatelje in živahne diskutante, so se do leta 1991 zvrstili res številni predstavniki gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev.

 

Do prve izvedbe Študijskih dnevov Draga je prišlo leta 1966, vse od tedaj jo redno in zavzeto prvi konec tedna v septembru pripravljajo sodelavci Društva slovenskih izobražencev. Do svoje smrti leta 1976 je bil duša Drage prof. Jože Peterlin, za mnoge še danes zgled narodnega delavca. Za njim je Drago prevzela mlajša generacija entuziastov, nekateri, kot npr. Sergij Pahor in Marij Maver, nad Drago bedijo še danes. Po letu 1976 so prireditev iz odročne vasice Draga prenesli na lažje dostopne in bolje opremljene Opčine, ohranilo pa se je originalno ime.

 

Temeljna izhodišča Drage ostajajo vsa leta ista: slovenstvo, krščanstvo, demokracija in strpni dialog. Že od začetka je pomembno težišče povezovanje rojakov v Italiji, v matični domovini, na Koroškem in v zdomstvu, kar Študijski dnevi ohranjajo še danes. Že pri prvi izvedbi leta 1966 sta kot predavatelja sodelovala Valentin Inzko st. in Reginald Vospernik s Koroškega, naslednje leto je predaval tudi strokovnjak iz zdomstva, ekonomist Toussaint Hočevar iz New Orleansa. Skozi leta se je zvrstilo na ducate predavateljev iz treh Slovenij (matične, zamejske in izseljenske), ki so razmišljali o slovenskem položaju v svetu in prihodnosti slovenstva, sodobnih duhovnih tokovih, manjšinskih in aktualnih vprašanjih sedanje družbe. Organizatorji so redno vključevali tudi razprave o dilemah Slovencev kot dela Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Kljub temu, da je šlo predvsem za dialog in so prostor na Dragi dobili tudi predstavniki organizacij, ki so bili odraz takratnega režima v Jugoslaviji, je oblast v matici sprevidela, da prireditelji želijo ohraniti neodvisnost pri delu in lastna izhodišča, zavezana pluralnemu, odprtemu in demokratičnemu pogledu na svet in na temeljna družbena vprašanja, zato je leta 1972 prišlo do preloma: odpovedi predavanj, prepoved za izbrane predavatelje in znane diskutante, da pridejo do prizorišča, zaničevalne kampanje v matičnem in z njim povezanim zamejskem tisku. Kaj vse je počela Udba, podrobno poroča Igor Omerza v knjigi Karla – Udba o Dragi. Takratna Udba je namreč Dragi dodelila kodno ime Karla.

Utrinki štirih različnih študijskih dnevov Draga.
Viri fotografij: Mladika, dLib, Družina, Slovenska prosveta (od leve proti desni, najprej zgornja nato spodnja vrsta).

Daljnosežni pomen Drage za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije je bil v tem, da je to vedno bil svobodomiseln forum, fizično umeščen na demokratično stran železne zavese, kjer se je lahko o demokraciji in samostojni slovenski državi na glas razmišljalo že bistveno prej kot v Sloveniji. Na Drago so radi prihajali izobraženci, ne le iz slovenskega okolja v Furlaniji Julijski krajini, ampak tudi iz Slovenije, Koroške in zdomstva ter se medsebojno podpirali z izmenjavo stališč in idej. Pomembno vlogo je vedno odigravala tudi sproščena družabnost.

 

Draga svojo aktualnost ohranja tudi danes. Nekatere teme ostajajo stalnica, hkrati pa se posveča novim izzivom časa – npr. stanju slovenščine med slovensko narodno skupnostjo v Italiji, a tudi v matici, ekološkim problemom, problematiki begunstva in položaju Cerkve ter katoličanov. Vsako leto na Dragi Slovenska prosveta podeli tudi Peterlinovo nagrado zaslužnemu narodnemu delavcu iz ene od slovenskih skupnosti. V okviru Drage in na isti lokaciji poteka tudi Draga mladih, običajno je to sobotni dopoldan Študijskih dnevov, ki je namenjena študentom in posvečena tematikam, ki so mladim bližje, mladi pa poskrbijo tudi za samo organizacijo in vsebine.

 

Letošnja 56. izvedba – po možnosti v živo, vsekakor pa tudi po spletu, – bo na sporedu od 3. do 5. septembra.

Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji (februar - junij 2023)

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik vabi na Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji. Spletni tečaj, ki bo dvakrat tedensko po tri šolske ure potekal med  28. februarjem 2023 in 6. junijem 2023, je namenjen…

Postanite člani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), največje slovenske knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica je knjižnica vseh Slovencev. Zbira, hrani in daje na uporabo nacionalno zbirko knjižničnega gradiva, ki mu z eno besedo rečemo slovenika. To je gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev in slovenskih založb,…

XXI. Nagradni natečaja za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 360 različnih…

Nagradni natečaji na temo Prisluhni in pomagaj

Ventilator besed, revija za kulturo vzgojo in izobraževanje, v rubriki Natečaji lahko sodelujete pri različnih nagradnih natečajih, pri katerih se lahko izrazite kot literarni ali likovni ustvarjalci ali pa kar oboje. V letošnjem letu bodo razpisali natečaje na temi PRISLUHNI IN…

Študij v Sloveniji – predstavitev slovenskih univerz, 16. 2. 2023 ob 14.00

Ekipa Study in Slovenia vabi na spletno predstavitev študija v Sloveniji. Predstavitev za Slovence v zamejstvu in po svetu bo potekala 16. februarja 2023 ob 14.00 uri (CET).   V okviru predstavitev bodo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja…

Razpis za promocijo slovenskega jezika

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2023. Namen razpisa je:promocija slovenskega jezika s spodbujanjem besedilnih spretnosti in bralne pismenosti uporabnikov in uporabnic slovenskega jezika,ozaveščanje o…

Štipendije za tečaje slovenskega jezika

Leto, ki se je pričelo, je lahko odlična priložnost tudi za obnovitev, nadgraditev ali pa začetek učenja slovenskega jezika. Tudi letos Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom…

Zaključek slovenskih šol v Buenos Airesu

Te dni, ko v Sloveniji doživljamo končno pravo zimo, je v Argentini prav prijetno vroče in najmlajši se veselijo, saj uživajo v zasluženih poletnih počitnicah. V zadnjem mesecu preteklega leta so se tako za nekaj časa poslovili od šolskih klopi.…

Miklavževanje 22 v Zürichu

Še en simpatičen prispevek o miklavževanju, ki so nam ga poslali iz Aktiva učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, vam ponujamo v branje. Letošnja miklavževa nedelja, 11. 12. 2022 je bila radodarna, saj nam je naklonila tudi nekaj snega. Da bi…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.