Vsakoletna srečanja, predavanja in razprave izobražencev iz treh Slovenij, ki se že od leta 1966 odvijajo na Tržaškem pod imenom Študijski dnevi Draga, so pomembno prispevali k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Tržaški rojak Ivo Jevnikar je leta 2019 za revijo Zvon zapisal: »Daleč pred slovensko pomladjo” so se v Dragi ob ostalih osebnostih iz zamejstva in zdomstva zvrstili disidenti”, kakršni so takrat bili Franček Križnik (1976), Vinko Ošlak (1977), France Bučar (1978), France Perko (1980), Viktor Blažič (1981), Franc Rode (1982), Bojan Štih (1984) in še mnogi drugi, tudi iz srbskega in hrvaškega prostora. Če bi upoštevali predavatelje in živahne diskutante, so se do leta 1991 zvrstili res številni predstavniki gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev.

 

Do prve izvedbe Študijskih dnevov Draga je prišlo leta 1966, vse od tedaj jo redno in zavzeto prvi konec tedna v septembru pripravljajo sodelavci Društva slovenskih izobražencev. Do svoje smrti leta 1976 je bil duša Drage prof. Jože Peterlin, za mnoge še danes zgled narodnega delavca. Za njim je Drago prevzela mlajša generacija entuziastov, nekateri, kot npr. Sergij Pahor in Marij Maver, nad Drago bedijo še danes. Po letu 1976 so prireditev iz odročne vasice Draga prenesli na lažje dostopne in bolje opremljene Opčine, ohranilo pa se je originalno ime.

 

Temeljna izhodišča Drage ostajajo vsa leta ista: slovenstvo, krščanstvo, demokracija in strpni dialog. Že od začetka je pomembno težišče povezovanje rojakov v Italiji, v matični domovini, na Koroškem in v zdomstvu, kar Študijski dnevi ohranjajo še danes. Že pri prvi izvedbi leta 1966 sta kot predavatelja sodelovala Valentin Inzko st. in Reginald Vospernik s Koroškega, naslednje leto je predaval tudi strokovnjak iz zdomstva, ekonomist Toussaint Hočevar iz New Orleansa. Skozi leta se je zvrstilo na ducate predavateljev iz treh Slovenij (matične, zamejske in izseljenske), ki so razmišljali o slovenskem položaju v svetu in prihodnosti slovenstva, sodobnih duhovnih tokovih, manjšinskih in aktualnih vprašanjih sedanje družbe. Organizatorji so redno vključevali tudi razprave o dilemah Slovencev kot dela Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Kljub temu, da je šlo predvsem za dialog in so prostor na Dragi dobili tudi predstavniki organizacij, ki so bili odraz takratnega režima v Jugoslaviji, je oblast v matici sprevidela, da prireditelji želijo ohraniti neodvisnost pri delu in lastna izhodišča, zavezana pluralnemu, odprtemu in demokratičnemu pogledu na svet in na temeljna družbena vprašanja, zato je leta 1972 prišlo do preloma: odpovedi predavanj, prepoved za izbrane predavatelje in znane diskutante, da pridejo do prizorišča, zaničevalne kampanje v matičnem in z njim povezanim zamejskem tisku. Kaj vse je počela Udba, podrobno poroča Igor Omerza v knjigi Karla – Udba o Dragi. Takratna Udba je namreč Dragi dodelila kodno ime Karla.

Utrinki štirih različnih študijskih dnevov Draga.
Viri fotografij: Mladika, dLib, Družina, Slovenska prosveta (od leve proti desni, najprej zgornja nato spodnja vrsta).

Daljnosežni pomen Drage za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije je bil v tem, da je to vedno bil svobodomiseln forum, fizično umeščen na demokratično stran železne zavese, kjer se je lahko o demokraciji in samostojni slovenski državi na glas razmišljalo že bistveno prej kot v Sloveniji. Na Drago so radi prihajali izobraženci, ne le iz slovenskega okolja v Furlaniji Julijski krajini, ampak tudi iz Slovenije, Koroške in zdomstva ter se medsebojno podpirali z izmenjavo stališč in idej. Pomembno vlogo je vedno odigravala tudi sproščena družabnost.

 

Draga svojo aktualnost ohranja tudi danes. Nekatere teme ostajajo stalnica, hkrati pa se posveča novim izzivom časa – npr. stanju slovenščine med slovensko narodno skupnostjo v Italiji, a tudi v matici, ekološkim problemom, problematiki begunstva in položaju Cerkve ter katoličanov. Vsako leto na Dragi Slovenska prosveta podeli tudi Peterlinovo nagrado zaslužnemu narodnemu delavcu iz ene od slovenskih skupnosti. V okviru Drage in na isti lokaciji poteka tudi Draga mladih, običajno je to sobotni dopoldan Študijskih dnevov, ki je namenjena študentom in posvečena tematikam, ki so mladim bližje, mladi pa poskrbijo tudi za samo organizacijo in vsebine.

 

Letošnja 56. izvedba – po možnosti v živo, vsekakor pa tudi po spletu, – bo na sporedu od 3. do 5. septembra.

Izletniški vodnik po zamejstvu "Pravljične poti brez meja"

Bi se radi odpravili na izlet po zamejstvu? Avtorica Irena Cerar je po sedmih letih raziskovanj in potepanj po slovenskem kulturnem prostoru izza naših meja spisala  izletniški vodnik po slovenskem zamejstvu, ki ga je prepletla z ljudskimi pravljicami in pripovedkami.

To smo mi, kanadski - Slovenci

Včasih je potreben le en pogovor – ena ideja, da poveže kulturo in nas združi v skupnost. Tudi v tako veliki državi, kot je Kanada, se je mogoče združiti kot skupnost in slaviti našo slovensko kulturo in počastiti prelomni trenutek

Edmund John Turk

Edmund J. Turk, odvetnik, sodnik, več let clevelandski mestni svetnik, je bil 1. julija 1991, na ustanovnem in prvem organizacijskem sestanku v Clevelandu soglasno izbran za predsednika odbora Združeni Američani za Slovenijo (UAS – United Americans for Slovenia). Sestavljali so

Literarni natečaj Nedelje 2021

Revija Nedelja vabi vse, ki jim beseda dobro teče, da se prijavijo na Literarni natečaj Nedelje za izvirno črtico Besedilo na prosto temo mora biti še neobjavljeno in napisano v slovenskem jeziku. Besedilo naj obsega 10.000 znakov s presledki. Avtor oz.

Ministrica in državni sekretar s študenti Pedagoške visoke šole v Celovcu

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch ter državni sekretar dr. Dejan Valentinčič sta današnje jutro namenila pogovoru z bodočimi dvojezičnimi in timskimi učitelji na primarni stopnji na avstrijskem Koroškem iz Pedagoške visoke šole v Celovcu

Premiera srednješolske gledališke skupine

Društvo Finžgarjev dom vas danes vabi na premiero !   V času zaprtja zaradi koronavirusa so se mladi ves čas srečevali na daljavo in vadili gledališče v spremenjenih razmerah. Mentorica Manica Maver, ki je magistrica govora in strokovnjakinja na področju

60+1. obletnica slovenskega doma v Carapachaju: »Skupaj iz roda v rod«.

V nadaljevanju si lahko preberete, kako so v Argentini obeležili 60+1 obletnico slovenskega doma v Carapachaju   Kljub pandemiji in ukrepom iz strani vlade smo se odločili, da bomo obeležili našo obletnico, pa četudi »virtualno«. V nedeljo 2.maja popoldne smo

Ministrica dr. Jaklitsch z madžarskim ministrskim komisarjem Kalmaŕjem

Ministrica dr. Helena Jaklitsch, se je srečala s Ferencem Kalmaŕjem, ministrskim komisarjem za razvoj sosedske politike Madžarske in sopredsedujočim Slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje izvajanja Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v

Štipendije za tečaje slovenščine

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in z Zavodom RS za šolstvo ter CMEPIUS-om podeljujejo za nekatere tečaje štipendije za kritje stroškov zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.