Ste že kdaj šli na občino v Italiji, vstopili skozi vrata, na katerih je bil sicer tudi dvojezični napis, potem pa pred okencem ugotovili, da ne veste, kako bi v slovenščini vprašali za »ufficio tecnico«? Ste že kdaj skušali prevesti svojo diplomo, pa niste vedeli, ali v Sloveniji lahko uporabljate italijanski naziv »dottoressa« v izvirniku ali v slovenskem prevodu?

Zakonsko zajamčena pravica do rabe manjšinskega jezika v javni upravi pogosto butne ob zelo praktične, vsakdanje čeri – in na njih nasede kot polomljena jadrnica.

Zato da bi se zakonska določila res izvajala in da bi večjezično poslovanje javne uprave postalo redna praksa, potrebujemo orodja, ki bodo olajšala delo osebja, pomagala celotni skupnosti in usmerjala hiter tehnološki razvoj.

To je namen čezmejnega Interreg projekta CrossTerm, pri katerem sodeluje šest partnerjev – poleg vodilnega partnerja, Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), so v dejavnosti vključene še Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina (s Centralnim uradom za slovenski jezik), Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti (CAN Costiera), Deželna agencija za furlanski jezik (ARLeF), Univerza v Ljubljani (s Centrom za jezikovne vire in tehnologije – CJVT) in Znanstevnoraziskovalno središče (ZRS Koper).

Projekt CrossTerm se je začel izvajati lani in se z letošnjim letom počasi že nagiba proti koncu. »Dve leti dela je zelo malo, naš urnik je natrpan, a hkrati bomo znotraj projekta lahko vsaj testirali nekatere rešitve, jih implementirali, potem pa še razvijali po koncu projektnih dejavnosti,« pravi Matejka Grgič, strokovna vodja projekta.

»V obdobju od novembra 2024 do junija 2025 so projektni partnerji, v sodelovanju z nekaterimi pridruženimi partnerji, oblikovali šest delovnih skupin, katerih cilj je bil prenos dobrih praks in pilotno preizkušanje pristopov k terminološkemu usklajevanju v treh jezikih – italijanščini, furlanščini in slovenščini – na petih strokovnih področjih: upravno pravo, delovno pravo, urbanizem in prostorsko načrtovanje, toponomastika ter nazivi in poklicne kvalifikacije,« pojasnjuje Nevenka Pernarčič, ki kot projektna vodja bdi nad potekom vseh dejavnosti.

Za strokovnjaki in strokovnjakinjami z različnih področij je danes že 27 srečanj in več kot 120 ur skupnih zasedanj, namenjenih preučevanju jezikovnih, kulturnih in tudi pravnih specifik različnih območij. Prvi oprijemljiv rezultat tega intenzivnega procesa je standardizacija več kot 300 strokovnih terminov, obdelanih v vseh treh jezikih. Terminološki nabor bo vključen v novo jezikovno orodje, ki ga razvija Center za jezikovne vire in tehnologije v sodelovanju z ostalimi partnerji. V prihodnjih mesecih bo pripravljen tudi Čezmejni model terminološke standardizacije, ki bo temeljil na analizi obstoječih pristopov in vseboval priporočila in smernice za nadaljnje delo. Njegov namen je zagotoviti jasno, dosledno in učinkovito standardizacijo in rabo terminologije v vseh treh jezikih, zlasti v kontekstu čezmejne javne uprave, zakonodaje in komuniciranja.

Projektni partnerji – zlasti tisti, ki so pristojni za večjezično poslovanje javne uprave – bodo zagotovili kontinuiteto in implementacijo strategij, modelov in orodij, izdelanim v okviru projekta. Prav tako bodo v naslednjih fazah projekta povezali različne upravičence (dežele, občine, druge javne organe in izvajalce javnih storitev), ki delujejo v različnih jezikih programskega območja, ter jim ponudili izobraževalne delavnice, strokovno podporo in orodja za nadaljnje delo.