V torek, 23. februarja, je potekalo že drugo letošnje predavanje v sklopu ASEF mladi umi. Predaval je ASEF Junior Fellow Tim Prezelj, ki nam je približal prepletenost naravoslovne znanosti in umetnosti.

Predavanje z naslovom “Laboratorijska biologija kot krojačica evropske vizualne umetnosti 19. in 20. stoletja” je osvetlilo, kako povezana so znanstvena in tehnična odkritja z umetnostjo. Timovo predavanje je privabilo 70 poslušalcev in jih popeljalo od samih začetkov razvoja sistematike in taksonomije v biologiji do odkritja mikroskopa, Darwinove teorije in sodobne umetnosti. 

Tim se je nekoliko dlje zadržal pri Ernestu Haeckelu, nemškemu naravoslovcu in umetniku, in njegovemu delu Umetnostne podobe narave (1904). Haeckel je v geometrično oblikovanih skeletih videl stičišča med biologijo, umetnostjo in oblikovanjem. Tako je kot prvi zaobjel geometrijo naravnih teles, kar je močno zaznamovalo umetnost druge polovice 19. stoletja, motivi le-tega pa se kažejo vse do danes. Mikrooblike so namreč definirane s fizikalno-kemijskimi dejavniki. Različna tehnična orodja so umetnikom omogočila (po)ustvarjanje bioloških struktur, ki so simetrične, vendar zaradi posameznih anomalij in odklonov od popolnosti unikatne. To je bila tudi ključna novost, ki je pristašem novih smeri omogočila odmik od historizma in uveljavitev popolnoma novih pristopov v umetnosti in oblikovanju. V tem kontekstu je pomembno delo odigralo delo Haeckela, saj je šlo za subjektivne risbe, ki niso odražale realne geometrijske forme.

Zanimivo je bilo, ko je Tim predstavil Aleksandra Fleminga v javnosti nepoznani luči, to je kot umetnika! Fleminga poznamo kot škotskega mikrobiologa in farmakologa, ki je odkril antibiotično snov penicilin, a ljubiteljsko se je ukvarjal tudi s slikanjem. Tim je predstavil Flemingov doprinos na področju umetnosti, saj je slednji platno zamenjal za bakterijsko gojišče in oljne ter vodne barve za bakterijske kulture. Ustvarjal je slike s pomočjo mikroorganizmov, kar je zahtevna tehnika, saj je osnova izjemno poznanje mikroorganizmov.

Ob koncu predavanja je mladi predavatelj predstavil še, da so predvsem sodobni umetniki in znanstveniki prepoznali potencial in nove možnosti, ki jih ponuja nova tehnika slikanja z mikroorganizmi. Tehniko, ki jo je uporabljal Fleming, pa so zamenjali, tako da so osnova sedaj trda agrarska gojišča, ki se tudi sicer uporabljajo pri mikrobiološkem raziskovalnem delu. Delo slikarjev Leopolda in Rudolfa Blascke nadaljujejo tudi umetniki danes, za primer je Tim predstavil umetnika Luke-a Jerram-a, ki se ukvarja s steklom in upodablja skulpture iz prozornega kristalnega stekla.

ASEF se v projektu ASEF mladi umi povezuje z lokalnimi organizacijami, ki delujejo v krajih, od koder prihajajo predavatelji. Pri organizaciji Timovega predavanja se je ASEF povezal s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik. Pomen knjižnic in njihove dodane vrednosti lokalnemu okolju je predstavila direktorica knjižnice mag. Breda Podbrežnik Vukmir. Celoten dogodek pa je povezovala ASEF Junior Fellow Urša Uršič.