Tudi Slovenci na Nizozemskem so se organizirali in čez poletje skupaj navijajo za naše športnike, ki nastopajo na največjih tekmovanjih. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Metka Murko.

"Vremensko poletje" se na tem koncu komaj dobro začelo, tako vročega navijaškega obdobja, kot ga tudi na Nizozemskem doživljamo od junija, pa še nikoli! Začenši z Evropskim prvenstvom v nogometu smo brez premora prešli na navijanje za naše na Touru, sedaj pa držimo pesti za slovenske športnike na Olimpijskih igrah v Parizu. Kjerkoli tekmujejo naši športni junaki, kjerkoli že smo mi: z zastavami smo z njimi do zadnjega piska!

Letos se vse dogaja nekje v naši bližini. Najprej Nemčija in nogometni turnir, na katerega se je uvrstila tudi slovenska reprezentanca. Nekaterim srečnežem si je uspelo zagotoviti karte na katerem bližnjih prizorišč. Prek naše Facebook skupine "Slovenci na Nizozemskem" se je iskalo sovoznike, ki so se pridružili slovenskim skupinam v Frankfurtu in Kölnu.  Za tiste, ki pa smo ostali doma, je Združenje prijateljev Slovenije, skupaj z nizozemskim odborom Društva VTIS organiziralo skupna navijanja pred velikim zaslonom v Amsterdamu. Glavno mestu je dobro dosegljivo tudi iz Haaga, Rotterdama in Utrechta, kjer nas je največ Slovencev. Verjetno ni treba posebej razlagati, kako so nas s svojimi rezultati navduševali naši nogometaši, še posebej pa kapetan Oblak, ki je ubranil enajstmetrovko slavnega Ronalda. Potem pa se je sicer izteklo, kot se je, mi pa ostajamo ponosni na slovensko reprezentanco.

Na Touru v Franciji je vedno kdo tudi od nas, tudi tam se malo izgubimo med številnimi slovenskimi zastavami. Navijamo za vse naše kolesarje. Primož Roglič, ki je dolgo tekmoval za nizozemski Jumbo-Visma, kljub odstopu ostaja naš junak. Verjetno se sploh ne zaveda, kaj je s svojimi zmagami naredil za promocijo Slovenije na Nizozemskem! Tadej Pogačar je razred zase, skupaj z našimi nizozemskimi prijatelji in kolegi smo uživali ob njegovih vrtoglavih zmagah. Nizozemce in rojake na Nizozemskem je še posebej razveselil na etapi skozi majhno mestece Surhuisterveen v provinci Friziji, kjer so ga pozdravile tudi naše zastave.  

Podobno se dogaja v bližnjem, kakih pet ur vožnje oddaljenim Parizu. Po Facebook-u si izposojamo zastave in se dogovarjamo za srečanja v Slovenski hiši. Pa tudi tu ali kjerkoli na počitnicah z veseljem spremljamo napore slovenskih predstavnikov in jim želimo čim več medalj.