Na povabilo Društva Slovencev iz Subotice, ki nosi enako ime kot banjaluško Društvo Slovencev - Triglav, so se učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banjaluke in Slatine udeležili 20. festivala Mavrica, ki je potekal v soboto, 11. 10. 2025 v Subotici. Na festivalu so sodelovala naslednja društva Slovencev: Kredarica - Novi Sad, Planika - Zrenjanin, Triglav - Subotica in Triglav - Banjaluka. Iz Slovenije pa je na festivalu gostoval Zavod za gluhe in naglušne iz Ljubljane. Več o dogodku je napisala Metoda Perger.

Za nastop na festivalu smo pri dopolnilnem pouku izdelali maske 10 gozdnih živali, ki so nastopale v kratki predstavi, prirejeni po znani pravljici Grigorja Viteza, Zrcalce.

Naše sodelovanje na festivalu Mavrica smo razširili v tridnevno potovanje po zahodnem delu Vojvodine. 12 učencev so spremljali: Mladen in Oksana Lunić ter učiteljica Metoda Perger. Na pot smo se odpravili v petek, 10. oktobra, v dopoldanskih urah in po dolgi slikoviti vožnji ter prečkanju dveh mejnih prehodov smo v večernih urah prispeli v dijaški dom v Subotici, v katerem smo imeli dve nočitvi z večerjo in dvema zajtrkoma. Tam nas je prijazno  sprejel naš gostitelj Imre Šoti, tajnik Društva Slovencev Triglav Subotica.

Po vseh opravljenih nastanitvenih formalnostih in večerji smo se odpravili na večerni ogled centra Subotice, ki nikogar ne pušča ravnodušnega, še posebej ponoči, ko vse živopisne zgradbe, spomeniki in fontane zasijejo v dih jemajočem prepletu čarobnih barv. Seveda smo že prvi večer izvedeli veliko zanimivega o Subotici, saj nas je naš novi učenec Andrej, ki je nekoč živel v Subotici, z enciklopedičnim poznavanjem vseh podrobnosti popeljal skozi razgibano zgodovino mesta in njegovih prebivalcev.

Naslednji dan smo zgodaj vstali, pozajtrkovali in še malo vadili za naš nastop, zatem nas je naš gostitelj Imre popeljal še pri dnevni svetlobi po najznamenitejših lokacijah mesta, med katerimi je gotovo ena najzanimivejših sinagoga, ki smo si jo ogledali tudi od znotraj. Ob enajstih je sledil festival, na katerem so se predstavili učenci iz vseh zgoraj naštetih društev in zavoda. Uživali smo v raznolikih nastopih, med katerimi ni manjkalo petja, plesa, glasbil, recitacij in kratkih gledaliških predstav ter izrazne umetnosti. Naša kratka predstava z naslovom Zrcalce je požela velik aplavz. Gozdne živali, ki najdejo na gozdni jasi ogledalo in ob pogledu vanj vsaka od njih misli, da je to njena slika, imajo izražene človeške karakterne lastnosti, za katerimi se skriva sporočilo, da zmaga močnejši in da sta v življenju najpomembnejši vrednoti družinska ljubezen ter povezanost. Po kosilu, ki smo ga imeli v prireditveni dvorani, smo se odpravili na Paličko jezero. Obiskali smo živalski vrt, zatem pa smo se še sprehodili ob čudovitem jezeru, katerega nabrežje je bilo že odeto v tople jesenske barve. Imre in njegova žena sta ljubljansko in banjaluško skupino povabila še na svoj salaš, kjer smo se okrepčali s okusnimi domačimi dobrotami in uživali v pristnem vojvodinskem podeželskem okolju. Po povratku v dijaški dom smo še izkoristili naš zadnji večer za ponovni sprehod po centru Subotice, kjer smo se posladkali tudi s priljubljenim madžarskim pecivom, imenovanim kürtőskalács – votlo pecivo, dimnik.  Testo ovijejo okrog palice in ga pečejo nad žerjavico. Ko je pečeno, ga povaljajo v sladkor in različne dodatke: mlete orehe, lešnike, pistacijo, kokos … Naslednje jutro smo pozajtrkovali, pospravili prtljago in se poslovili od naših gostiteljev ter se podali proti naši zadnji destinaciji, mestu Sombor, ki nam ga je na zanimiv in poučen način predstavil lokalni vodič. Ogledali smo si tudi bogato zbirko Mestnega muzeja, ki hrani raznolike eksponate od prazgodovine do sodobnosti. Pred odhodom proti domu smo še imeli kosilo v ribji restavraciji Andrić, ki stoji ob Velikem bačkem kanalu. V večernih urah smo se  brez dolgih postankov na mejnih prehodih, tudi po zaslugi našega spretnega voznika Mikija, srečno vrnili polni prelepih vtisov domov v Slatino in Banjaluko.

Še posebej moram pohvaliti organizacijo celotnega potovanja, ki je bila po zaslugi predsednika Društva Triglav, Mladena Lunića, brezhibno izpeljana. Naša celotna ekipa je bila odlična, vse je potekalo v skladu z dogovori in tudi naš nastop na festivalu je bil odličen, na kar sem kot učiteljica še posebej ponosna. Morda je bilo premalo druženja z otroki iz drugih društev, a nenazadnje je bil program takšen, da za skupne aktivnosti ni bilo dovolj časa. Za nami je izjemna, pestra in čudovita popotna izkušnja, ki kar kliče po še več podobnih skupnih druženjih, o čemer nazorno pričajo tudi vtisi učencev.

Vtisi učencev s potovanja po Vojvodini (zaradi slabšega znanja slovenščine so bili nekateri vtisi prevedeni):

Vau, to potovanje je bilo zame eno najljubših. Najbolj všeč mi je bil živalski vrt. Subotica je znana po čudovitih secesijskih zgradbah, Sombor prav tako po slikoviti secesijski arhitekturi. Ni pomembno, kam gremo, ampak s kom gremo.

Stefan Kuprešak

To potovanje mi je bilo zelo lepo. Navdušile so me lepote mest Subotica in Sombor, narava ter okusna hrana. Domov se vračam s številnimi lepimi spomini.
Marija Budiša

Vsakič, ko sem v Subotici ali Somboru, se počutim, kot bi bila v pravljici, saj sta obe mesti zelo zanimivi. Zelo sem se lepo imela in upam, da bomo kmalu šli na novo avanturo.
Katja Lunić

Potovanje je bilo polno izobraževalnih dejavnosti in odlična priložnost za širjenje kulturnih obzorij. Upam, da se bomo kmalu spet skupaj udeležili kakšnega podobnega dogodka.
Andrej Sredić

To potovanje mi je bilo zelo pri srcu. Priprave na predstavo so bile zahtevne, vendar mislim, da smo se dobro odrezali. Všeč mi je bilo, da sem izvedela več o znamenitostih mest, ki smo jih obiskali – Subotice in Sombora. Upam, da bo kmalu še kakšno tako zanimivo potovanje.
Milica Marjanović

Šli smo v Subotico, kjer smo sodelovali na festivalu Mavrica. Z nami so bili Metoda, Oksana in Mladen. Na poti smo se imeli odlično. Prenočevali smo v Dijaškem domu. Zvečer smo si ogledovali Subotico. Festival je potekal v soboto v dvorani. Naša predstava se je imenovala Zrcalce. Po predstavi smo prejeli priznanje in čokolado. Ko smo zapustili dvorano, smo se odpravili k jezeru Palić. Tam smo uživali in spoznali otroke iz Ljubljane, ki so iz zveze gluhonemih. Kasneje smo šli na salaš. Najbolj všeč mi je bil sprehod po Somboru zadnji dan.

Slavko Cvijić

V petek smo se odpravili v Subotico, v soboto pa smo sodelovali na festivalu Mavrica. Tam so bili otroci iz Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Igrali smo predstavo Zrcalce. Po predstavi smo šli v živalski vrt, nato k jezeru Palić in potem na salaš, kjer smo se igrali skrivalnice. Verjamem, da so bili vsi veseli in da se imajo lepo, meni pa je bilo najlepše na podeželju, kjer smo se igrali skrivalnice.
Nastja Lunić