Vadstena 2022 – 60 letnica Slovenske katoliške misije Göteborg na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem se vsako leto zberejo Slovenci, ki živijo v tej skandinavski državi. Več o letošnjem srečanju je zapisal Zvone Podvinski, dušni pastir slovenskih izseljencev na Švedskem. Fotografije je posnel Lars-Olof Nilsson.

Na binkoštno soboto 4. junija 2022 se je pri Sv. Brigiti Švedski in na praznik Sv. Marije Elizabete Hesselblad - obnoviteljice njenega reda (goduje 4. junija), ki je pripeljala sestre Sv. Brigite Švedske nazaj v Vadsteno, - zgodila zahvalna sv. maša ob veličastnem jubileju, ki jo je vodil tukajšnji škof Anders kardinal Arborelius, ki je prejel v dar ob jubileju naše misije in na sebi imel slovenski kardinalski mašni plašč, ki ga je naredila gospa Bernarda Filipič iz Slovenije in to s pravimi čipkami. Na prvi strani so bile tri krone: Matere Božje, Sv. Brigite Švedske ter Sv. Erika, ki jih je oblikovala Birgitta Gelotte iz Göteborga. Na zadnji strani pa je pripomogel k okrasitvi s simbolom Sv. Duha in ostalima simboloma akademski slikar Lojze Čemažar iz Ljubljane. Čudovit dar, ki ga je z mitro dopolnil nadškofov tajnik Boštjan Prevc. Somaševala sva Jožef Drolc, nekdanji narodni dušni pastir in sedanji narodni dušni pastiri Zvone Podvinski. Oba prisotna narodna dušna pastirja - skupaj zračunano - sta med rojaki 45 let, kar je dve tretjini od skupnih 60 let, kar slovenski dušni pastirji delujemo med rojaki na severu Evrope, oziroma v tej skandinavski deželi. Deset let od začetka ustanovitve slovenske misije je bil tukaj Jože Flis, ki je iz Pariza prišel med rojake, da jih zbira, da jim služi sv. mašo v maternem jeziku, da jih poišče, jih med sabo povezuje v narodno skupnost. Pet let pa je prihajal na Švedsko p. Janez Sodja, ki je leta 1974 prvič zbral rojake v Vadsteni. Tako so se začela binkoštna romanja in srečanja rojakov pri sv. Brigiti Švedski. Seveda z namenom, da bi gradili in ohranili svoj materni jezik, krščansko vero živeli tudi v tujini ter na temelju krščanskih in narodnih vrednot ter običajev ohranjali slovensko identiteto. Kajti, kdor spoštuje svoje, bo spoštoval tudi tuje in se integriral v družbo, v kateri je našel svoj novi dom in s tem svojo drugo domovino.

Škof Anders Arborelius je med drugim povedal tudi te misli: da smo Slovenci vzgled za druge. Izrazil je veselje, da je lahko z nami praznoval tako visoki jubilej. Rekel je tudi, da je procesija pomembna zato, da lahko drugim pokažemo našo trdno vero in da je Vadstena tisti kraj ki povezuje Slovence na Švedskem, kjer ima svoje središče tudi Sveta Brigita.

Udeleženci srečanja. — Foto: Lars-Olof Nilsson

Letošnji gostje tega jubilejnega srečanja so bili: naš veleposlanik Njegova Ekscelenca g. Edvin Skrt s svojo življenjsko sopotnico g. Klavdijo Petrica. Veleposlanik g. Edvin Skrt je v imenu gospe Dr. Helene Jaklitsch, ministrice in s tem v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenski katoliški misiji Göteborg ob praznovanju častitljivega 60. jubileja predal posebno plaketo kot Priznanje in zahvalo za neprecenljiv prispevek h krepitvi slovenske narodne zavesti, jezika, kulture in vrednot za predano duhovno oskrbo slovenske skupnosti na Švedskem. Prav tako je gospa ministrica Dr. Helena Jaklitsch po rokah našega veleposlanika Edvina podelila »švedskemu vagabundu za Gospoda« Priznanje in zahvalo za desetletja požrtvovalno delo in skrbi na področju duhovne oskrbe, s čimer je neprecenljivo pripomogel k ohranjanju slovenske verske, narodne in kulturne identitete med rojaki na Švedskem.

Naš veleposlanik g. Edvin je pri slovenski lipi med drugim povedal, da lipa ni samo slovenski narodni simbol, ampak tudi drugih slovanskih narodov. Med njimi tudi Ukrajine, ki je skoraj istočasno kot Slovenija nastopila pot samostojnosti in državnosti. Ob slovesu s Švedske je g. veleposlanik povedal, da je obiskal številne politične osebnosti in se jim zahvalil za priznaje slovenske samostojnosti. Povedal je, da je tudi zaradi slovenskih stalnih protestov na Švedskem, kjer so bili Slovenci še kako vidni, vse to pomagalo k priznaju slovenske državnosti, saj je bila Švedska ena prvih držav Evrope, ki je rekla DA samostojni Sloveniji. Ko bomo peli Lipa zelenela je, ki je bolj žalostinka, mislite pozitivno, ko gre za vojno v Ukrajini, ki trpi zaradi vojne. Veleposlanik je obljubil, da tudi ko ne bo več veleposlanik, se bo rad vračal k slovenski lipi, pogledal, kako ji gre in jo zalival. Iz leta v leto naj jo Slovenci na Švedskem dobro zalivajo, da bo rasla še naprej. Med drugim je tudi povedal, da poskrbimo, da bodo tudi naslednje generacije Slovencev na Švedskem govorile slovenski jezik in s tem gradile slovensko identiteto.

Posebni gostje iz Slovenije so letošnji jubilej počastili in odigrali izredno vlogo pri sv. maši: organist Tomaž Pirnat ter evfonist Luka Einfalt. Seveda pa so nosili težo dneva »srebrni« Doriji, torej kvintet Dori, ki so že pri sestrah na vrtu in kasneje v praznični dvorani, tako kot samo oni znajo, po »dorijevsko« poskrbeli, da je bilo praznovanje še posebej veličastno in slovensko. Član ansambla Boris je med drugim priskrbel slovenske krajnske klobase, ki jih je Katarina Zupančičeva, ob pomoči Neli Trontelj ter Silve Horvatove delila pri sestrah na vrtu. Hvala pridni Kristini Majer Čok. Hvala gospe Nataši iz Slovenije za čudovito orehovo potico, ki so jo rojaki po večerji uživali v dvorani in jo je Boris z veseljem pripeljal med rojake na Švedsko. Slovensko je slovensko, pa naj reče kdor kar koli hoče. A veste, zakaj je bila potica tako dobra? Ker se je peljala skupaj s frajtonarco in ostalimi instrumenti, ki so ji igrali na poti. Gospa Terezija Slačkova iz Slovenske Bistrice je napekla veliko domačih keksov, ki so nas spominjali na naše otroštvo. Pa tudi rojakinje s Švedske so obogatile romanje in praznovanje s svojim bogatim izborom peciva, da je bil praznik še lepši. Gostom iz Slovenije se je v Vadsteni pridružila tudi naša zvesta romarka Danica Dyllong iz Nemčije. Za fotografije je poskrbel Lars-Olof Nilsson iz Jönköpinga, ki je s sabo pripeljal romarje, med drugim svojo ženo Karolino, ki je bila edina oblečena v narodno nošo.

Za vino in ostalo pijačo so poskrbeli Alojz Macuh, predsednik Slovenske zveze ter predsednik SD Simon Gregorčič iz Köpinga ter gospa Marija Makova iz našega oltarnega občestva iz Jönköpinga. Ja, kaj bi seveda brez hrane, za kar so poskrbeli Boštjan Pristovnik iz Köpinga, ki je spekel vso meso za praznično večerjo ter pridne roke naših mam iz Göteborga, gospa Silva Horvat in Sigrid Lomšek, ki so pripravile krompirjevo salato. Človeku je prijetno pri srcu, ko ljudje povedo, da je bila večerja zelo okusna. Hvala Boštjanu Pristovnik, ki je pripravil večerjo in njegovi ekipi, ki je pomagala večerjo postreči pri mizah ter vsem ostalim, posebej Suzani Macuh, za vso pomoč v ozadju, da je tudi plačilo hrane, pijače in tombole bilo olajšano s pomočjo Swisha.

Ampak, brez programa v dvorani in ob tako visokem jubileju pač ne gre. Voditelja sta bila Dani Stražarjeva in Zvone Podvinski. V programu so nastopali: kvintet Dori, ki je zaigral in zapel nekaj skladb, pa Viktor Semprimožnik s sinom Leonom, ki sta zapela in zaigrala nekaj komadov, Luka, Tomaž in Dani so nastopili z Bariton polko, skupina žena iz Stockholma: Dani, Klementina, Olga in Dana pa s pesmijo Moja mati kuha kafe.

Hvala Silvani, Dani, Nataliji in vsem ostalim, ki ste organizirali prevoz romarjev v Vadsteno, kakor vsem ostalim, ki ste prišli s svojimi avtomobili. Vašemu » švedskemu vagabundu za Gospoda« je bilo kar tesno pri srcu glede letošnje Vadstene in jubileja SKM. Kar nekaj neprespanih noči je bilo za njim, a vendar se je z vašim velikodušnim sodelovanjem in pomočjo vse zgodilo v najlepšem redu. Kolikor sem slišal, so bili rojaki izredno veseli, hvaležni in predvsem zelo zadovoljni. Sveti Duh torej deluje tako in drugače. In tam, kjer je vzajemna pomoč, tam se človek prijetno počuti. Posebej še ob g. Jožefu Drolcu, ki mi je ves čas stal ob strani in mi je bil v veliko oporo. Koliko lepih srečanj z njim in obujanja spominov na njegova leta duhovne oskrbe med rojaki na Švedskem, kakor tudi na Norveškem in na Danskem.

Vsem vam, dragi romarji srčna hvala, ki ste od blizu in daleč prišli v Vadsteno, da smo skupaj praznovali z zahvalno sv. mašo, tako pri sestrah kot potem v dvorani. Hvala našemu škofu Andersu Arboreliusu ter njegovemu pomočniku Magnusu Anderssonu za praznično sv. mašo, kjer nam je škof Anders spregovoril o pomenu Sv. Duha v sedanjem življenju. Kot je Sv. Duh oblikoval v srednjem veku življenje in delo Sv. Brigite Švedske, je kasneje vodil v življenju tudi Sv. Marijo Elizabeto Hesselblad, ki je obnovila red sester Sv. Brigite Švedske in jih je po reformaciji ponovno pripeljala nazaj na Švedsko ter drugod po svetu. Tako smo tudi mi vsi prisotni povabljeni, da se damo voditi Sv. Duhu, kot je vodil apostole, ki so pogumno oznanjali evangelij, ki so ga razumeli ljudje različnih jezikov. Govoriti tudi danes jezik Sv. Duha, ki je jezik ljubezni in ki zedinja ljudi vseh krajev in časov. Hvala za gostoljubje sestram Sv. Brigite Švedske, ki so nam ponovno dale na razpolago svojo cerkev za zahvalno sv. mašo in vrt, kjer je bil prvi del druženja ter veselja, pesmi in čindare.

Velika hvala slovenski skupnosti iz Köpinga, ki je prevzela velik del dela in odgovornosti za dobro počutje, Misijskemu pastoralnemu svetu iz Göteborga, posebej Katarini Zupančič in njenim pomočnicam, ki so ostale doma, a so pomagale na svoj način: Sigrid Lomšek, Mariji Kolar, posebej pa Silvi Horvat, Kristini Majer Čok za strežbo in mladima pomočnikoma Neli Trontelj in Martinu Zupančiču, ki sta stregla pijačo ter atu Jožefu, ki je v procesiji nosil križ. Boštjan Pristovnik, Alojz in Suzana Macuh, Alojz Meglič, hvala vam za pomoč pri tomboli. Hvala Mileni Černec za dve veliki sliki, ki sta bili prva in druga nagrada tombole za misijonarja Toneta Kerina. Nabirka pri sv. maši in tombola ter vaši velikodušni darovi preko Swisha bodo v veliko pomoč našemu misijonarju na Madagaskarju. Hvala vsem in posameznikom za pecivo in vino ter vse ostale darove za tombolo. Hvala tudi g. Edvinu Skrtu za vino, s katerim smo nazdravili ob njegovem končanju službe veleposlanika v Skandinaviji.

Hvala imenovanim in neimenovanim, vsem ki ste pripomogli, da je bila letošnja jubilejna Vadstena enkratno doživetje in »visoka pesem slovenstva« ob 60 letnici naše katoliške misije na Švedskem. Z nami so bili posebej duhovno povezani Dori Pečovik iz Berlina, David Taljat in njegovi romarji iz Švice ter g. Janez Pucelj iz Munchena in seveda ID Slovenija v svetu, kakor tudi Matjaž Merljak z Radia Ognjišče.

Krona na jubilejno praznovanje pa je seveda naša dosedanja ministrica dr. Helena Jaklitsch in z njo Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kakor tudi Slovenska zveza na Švedskem, ki so ekonomsko podprli to praznovanje, da smo ga mogli z njihovo pomočjo uresničiti na poseben način. Prav tako hvala predsedniku Slovenske zveze Alojzu Macuhu za vso pomoč v Vadsteni, kakor tudi za Zahvalo Slovenski katoliški misiji Göteborg na Švedskem ob 60 obletnici obstoja in delovanja SKM od 1962 - 2022, za zasluge in za ohranitev slovenskega jezika, vere ter druženja slovenskih rojakov za binkošti v Vadsteni na Švedskem.

Bogpovrni vsem vam, ki ste z nami praznovali! Obilje Božjega blagoslova ter varstva Kraljice Slovenije, Sv. Brigite Švedske, Sv. Marije Elizabete Hesselblad ter bl. A. M. Slomška!

Dragi rojaki, dragi gostje, hvala vsem, ki ste me ob vsej preizkušnji in skrbi prijetno presenetili. Misijski pastoralni svet in pomočnice ter pomočniki, z zaupanjem gremo v naslednje desetletje.

vaš hvaležni švedski vagabund za Gospoda

Procesija s slovensko in švedsko zastavo.

Zvone Podvinski z veleposlanikom, med prejemom priznanja urada.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak. V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka. …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

Pošljite nam svoje novice in fotografije

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si