Vinko Lipovec je veljal za enega najuglednješih članov slovenske skupnosti v Clevelandu in širše v ZDA. Trideset let je bil urednik časopisa Ameriška domovina. V času osamosvajanja Slovenije je bil že upokojen, a kljub temu odigral pomembno vlogo. Kot splošno spoštovana osebnost je vodil številne sestanke in pogovore ter rojake spodbujal k doniranju sredstev za stranke Demosa ter širšo podporo domovini na poti v demokracijo in samostojnost.
V času porajanja politične pomladi v Sloveniji so clevelandski Slovenci organizirali Slovensko-ameriški svet. Predsednik je postal Mate Resman, podpredsednika pa Vinko Lipovec in Rudi Kolarič (ki danes predseduje svetu, ki še vedno deluje). Pred prvimi demokratičnimi volitvami so med rojaki zbirali finančna sredstva za stranke Demosa. V le treh tednih so zbrali 90.000 dolarjev ter jih nato po 40.000 namenili Slovenskim krščanskim demokratom in Slovenski kmečki zvezi, 10.000 pa Slovenski demokratični zvezi. Kot se je kasneje Vinko Lipovec spominjal zahval in pripovedovanja prvakov teh treh strank, je bil to pomemben doprinos v ključnem trenutku, da so lahko tik pred volitvami izvedli uspešno politično reklamo ter nato zmagali volitve.
Lipovec je bil vključen tudi v pogovore z vsemi predstavniki slovenske politike, ki so prihajali med Slovence v Cleveland od prvih večstrankarskih volitev dalje, že pred samo osamosvojitvijo in v prvih letih po njej. Bil je zanesljiv sogovornik, ki je relevantno predstavil slovensko realnost v Clevelandu, hkrati pa znal s pravimi vsebinskimi vprašanji poskrbeti, da so gostje podali informacije in mnenja o dogajanju v Sloveniji, kot so zanimala clevelandske sogovornike in širšo slovensko skupnost v ZDA.
V času osamosvojitvene vojne v Sloveniji je bil Lipovec med soorganizatorji predstavljanja situacije ameriškim senatorjem in kongresnikom ter množičnega pisanja in klicanja v Belo hišo s pozivi, da naj ZDA priznajo neodvisno Slovenijo.
Vinko Lipovec je bil rojen 22. januarja 1915 v Spodnjih Jaršah pri Domžalah. Obiskoval je klasično gimnazijo v Ljubljani, nato pa na tamkajšnji univerzi diplomiral iz zgodovine in geografije. Za tem se je zaposlil kot profesor na realni gimnaziji na Vegovi v Ljubljani ter kot sodelavec časnika Slovenec urejal poseben časopisni koledar. Vojna vihra tudi njemu ni prizanesla. Nacisti so ga jeseni 1944 aretirali, zaprli za dva meseca v samico in ga nato odpeljali v taborišče v Dachau, kjer je dočakal konec vojne.
Nato je nekaj let živel v Münchnu, kjer je s skupino rojakov izdajal štirinajstdnevnik Slovenija ter pomagal pri ustanovitvi slovenskega duhovnega in socialnega središča za Slovence, ki so prebivali v ameriški zasedbeni coni Nemčije. Leta 1949 se je preselil v Cleveland v ZDA, kjer je naslednje leto prevzel urejanje dnevnika Ameriška domovina. Bil je aktiven v številnih organizacijah clevelandskih Slovencev, budno je spremljal dogajanje v domovini in zamejstvu. Posebej s hvaležnostjo se ga spominjajo goriški Slovenci, saj je med ameriškimi rojaki pomagal zbirati prispevke za gradnjo Katoliškega doma v Gorici.
Leta 1979 je stopil v pokoj, a je ostal še vedno dejaven v slovenski skupnosti v ZDA. Še posebej se je angažiral ob slovenski osamosvojitvi. Do zadnjega je ostal zaželjen obiskovalec na vseh prireditvah in predvsem priljubljen sogovornik, ki je imel zelo bogato znanje o zgodovini in kritični pogled tako na preteklost, kot na sedanjost in prihodnost.
Dve leti pred svojo smrtjo se je, takrat že 102 leten, vrnil v rojstno vas, Spodnje Jarše pri Domžalah, kjer je živel pri nečakinji, ki je skrbela zanj. Do zadnjega je natančno spremljal dogajanje v Sloveniji in svetu ter imel o zadevah jasna stališča. Umrl je 23. avgusta 2019. Želel si je počivati skupaj s svojo pokojno soprogo Marijo, zato je bil po pogrebni maši v rojstnih Spodnjih Jaršah z letalom prepeljan v Cleveland, kjer je bil pokopan.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2021 © Vse pravice pridržane.