Kratek pogled na zgodovino Slovenskega društva ” Simon Gregorčič”, ki letos praznuje 50 let delovanja. Pripravil ga je predsednik društva Alojz Macuh.

Leto 1972 je bilo za društvo in njene člane eno posebno leto, saj to leto štejemo za začetek organiziranega dela in ohranjevanje slovenske kulture v Köpingu in okolica. Začetki delovanja društva so bili zelo skromni, saj ni bilo niti finančnih sredstev, niti prostorov kjer bi se člani lahko družili. Pa vendar jih je ves čas povezovala dobra volja in optimizem, kot nas to povezuje še danes. Društva pomenijo nam članom nekakšno zavetišče, točka kjer se mi člani s ponosom nudimo roko drug drugemu in se tako spodbujamo na življenjski poti delovanja in druženja. Pomembno in spoštljivo je povedati da so se takratni člani zbirali že leta 1970 - 1971 a po domovih ker še ni bilo društvenih prostorov. Vedno je bil topel in dobrodošel dom za vsakega zbranega ki je bilo velikega pomena takrat, saj so tekle besede in odločanja kako ustvariti svoje društvo.

Spoštovani vsi, ob 50. letnici društva smo zbrali tudi zapise o delu društva skozi čas. Objavili smo jih v brošuri za spomin društva. Trudili se bomo po najboljših močeh, da ohranimo že dosežene cilje, hkrati si pa želim, da dosežemo še veliko novih ciljev, ki bodo pomembni tudi za prihodnje generacije.
Ob tej priliki se želim zahvaliti vsem članicam in članom, ki so in še vedno delujejo v društvu in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali po svojih močeh. Verjamem, da bomo tudi v prihodnosti tako uspešni kot do sedaj, saj je cilj društva ustvariti toplo zavetišče za vse, ki nas potrebujejo. Ob tem pa vam polagam na dušo najlepša hvala za vse, kar ste dobrega storili za prehodno pot društva za naše ljudi in ob tem vam želim še veliko uspešnega delovanja naprej. Naj 50. obletnica pomeni mejnik in praznovanje za še boljše delo v prihodnosti.

Dragi rojaki, dragi zbrani, o življenju društva bi lahko govoril dolgo, pa se nebi spuščal preveč globoko, želim da se posvetimo večji čas slavju in pa veselju. Vsekakor si pa želim da še naprej vztrajamo da obdržimo slovenske navade in domače besede ter, da ne pozabimo na korenine, od koder prihajamo, in da se trudimo še naprej pri ohranjanju kulture in Slovenske besede in kulturne navade tukaj v naši drugi domovini, tukaj na Švedskem.