Back to Top

Monthly Archives: oktober 2020

Slovenci po svetu so strast dr. Dejana Valentinčiča, državnega sekretarja na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot sam pravi, ne ve natančno, od kod to silno zanimanje za izseljenstvo izvira, a že v srednji šoli, preden se je sploh odločil, kaj bo pravzaprav študiral, je vedel, da želi diplomsko nalogo pisati o Slovencih izven matice, je povedal v intervjuju za Mojo Slovenijo.

 

»Tako se je zgodilo, zatem pa sem se tudi poklicno posvetil raziskovanju tega področja. Na položaju državnega sekretarja številne svoje ideje preizkušam tudi v praksi.« Kot pravi, ima do Slovencev v zamejstvu in po svetu izrazito pozitiven čustven odnos. Zaveda pa se, da samo to ni dovolj za opravljanje te pomembne funkcije. »Verjamem, da imam tudi potrebno znanje, da bom znal racionalno sprejemati pravilne odločitve v dobro vseh.«

 

Katere so vaše ključne zadolžitve?

Kot državni sekretar sem namestnik ministrice. Pomagam ji torej pri njenem delu, od nje prevzemam zadolžitve, ki mi jih nameni. Predvsem pa skupaj iščeva sodobne rešitve pri odnosu matice do Slovencev v zamejstvu in po svetu in jih tudi s skupnimi močmi udejanjava.

 

Med drugim se ukvarjate s preučevanjem sodobnih migracijskih tokov in kroženja možganov. Kako kot državni sekretar lahko pripomorete k povezovanju slovenskih znanstvenikov in študentov z akademiki slovenskega rodu, ki delujejo v tujini?

Zadnje desetletje se iz Slovenije izseljuje precej mladih, skoraj polovica vsake rojene generacije. Na ta velik izziv država do zdaj še ni uspela primerno odgovoriti. To je ena od prioritet našega mandata. V spodbujanju povratništva vidim veliko potenciala. Hkrati pa je naš interes seveda tudi gojenje trajnih vezi s tistimi, ki bodo ostali zunaj naših meja.

 

Če se ozremo na države, ki imajo odnos do svojih diaspor najbolje urejen, v mislih imam med tradicionalnimi na primer Armenijo, Irsko, Izrael in Portugalsko, med temi, ki na tem največ delajo zadnja leta, pa Grčijo, Madžarsko, Makedonijo, Hrvaško in Latvijo, opazimo, da velike napore vlagajo v spodbujanje povratništva. To je v današnjem informacijskem svetu vse lažje izvedljivo in omenjene države so v tem zaznale veliko priložnost: spodbujanje izseljencev in njihovih potomcev, da svoje novo znanje ter izkušnje prenašajo v domovino in jo hkrati tudi demografsko okrepijo.

 

Države se spodbujanja povratkov lotevajo na različne načine. Italija, Portugalska in Avstrija, na primer, prvih nekaj let po vrnitvi rojakom oprostijo plačilo dela davkov. Nemčija v vsakega znanstvenika, ki se je pripravljen vrniti, investira milijon evrov. Latvija je znotraj zunanjega ministrstva uvedla posebnega veleposlanika, ki je odgovoren za sodobne izseljence. Obiskuje jih, zbira njihove predloge, ki jih nato doma prenašajo v zakonodajne rešitve. Izrael, Madžarska, Grčija, Armenija, Makedonija in Italija organizirajo mladinska potovanja za spoznavanje domovine prednikov. Ne skrivajo namena teh pobud – mlade iz sveta preko tega navezovati na državo, krepiti sodelovanje, oziroma jih kar privabiti v domovino prednikov.

S Tanyo Pliberšek, avstralsko Slovenko, ki je bila ministrica že v treh avstralskih vladah, trenutno pa je članica avstralskega parlamenta.

Kot raziskovalec ste se podrobno seznanili s slovensko skupnostjo v Argentini. Kako iz današnje perspektive vidite to skupnost? V čem je posebna?

Pred prihodom na Urad sem samoiniciativno sedemkrat obiskal rojake v ZDA, trikrat Slovence v Kanadi, dvakrat v Argentini in enkrat v Avstraliji. Za obiske rojakov po Evropi pa je priložnosti še več. Kakšno drugo skupnost sem torej spoznal natančneje kot tisto v Argentini.

 

Na vse obiske me vežejo zelo lepi spomini, povsod sem se čudovito počutil in z rojaki iz vseh teh držav ohranjam redne stike. Zagotovo pa je res, da se te skupnosti med seboj zelo razlikujejo, po eni strani odvisno od tega, kdaj so se iz današnje Slovenije izselili, iz katerih razlogov, kako so se znali organizirati v novi domovini itd. Po drugi strani pa je veliko odvisno tudi od tega, kako jim je identiteto dovoljevala ohranjati država, kamor so se preselili.

 

Slovenci v Argentini, pri tem imam v mislih povojno migracijo, so zgled odlične organiziranosti in ohranjanja jezika. To je res vsega občudovanja vredno. Zagotovo imajo od vseh izseljenskih skupnosti največ stika s Slovenijo in posledično se največ mladih odloči za študij v Sloveniji in tudi za začasno ali stalno priselitev zaradi službe. Torej to, kar si želimo od pripadnikov vseh izseljenskih skupnosti.

 

Naj ob tem še poudarim, da v Argentini živijo tudi potomci dveh starejših slovenskih izselitvenih valov. Primorci in Prekmurci iz časa med obema vojnama žal niso uspeli ohraniti tako homogene skupnosti in če gledamo zgolj po njihovi fizični kulturni prisotnosti v Buenos Airesu, se zdijo že povem asimilirani. A ko se ozremo na socialna omrežja, predvsem Facebook, je zgodba drugačna. So pravi model virtualne etnične skupnosti. Dejansko jih je internet rešil, preden bi se povsem stopili v argentinski družbi. Številni mladi potomci, katerih predniki so se v Argentino priselili pred sto leti, so v nekaj Facebook skupinah zelo aktivni, s čimer krepijo svojo identiteto.

 

Tretja skupina pa izvira še iz 19. stoletja, iz časa Avstro-Ogrske. Živijo na severu Argentine, predvsem v provinci Entre Rios. Njihova posebnost je, da jih je Argentina kmalu po prihodu povsem asimilirala. Sto let so živeli le kot Argentinci, nato pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Nenadoma so ugotovili, od kod izvirajo, in postali navdušeni Slovenci. V šole so uvedli tečaje slovenščine, ulice in trge mest poimenovali »Republica de Eslovenia«, sadijo lipe, postavljajo kozolce itd. Vse skupaj je prav ganljivo. Obstajajo nastavki, da bi se podobno, sicer v manjšem obsegu, ker je potomcev Slovencev manj, zgodilo tudi v Chacu in Fermosi. Mogoče se prebujata še dve čudoviti zgodbi.

 

Po čem se slovenska skupnost v Argentini razlikuje, denimo, od slovenske skupnosti v ZDA ali Avstraliji?

V angleško govorečih državah je značilno, da se jezik hitro izgublja. Sploh ameriški »talilni lonec« je deloval po načelu, da je za enotno družbo nujno, da v času ene generacije vsi iz maternega jezika prevzamejo angleščino. Posledično je tudi ameriška državna zavest prevladala nad etnično opredelitvijo. Ohranili pa so lahko vse druge narodnostne simbole – hrano, pesem, ples, noše. Zato so pri ameriških Slovencih poleg polke, zborov, folklornih skupin in gorenjskih narodnih noš tako pomembni kranjske klobase, pražen krompir in potica.

 

V ZDA se je izselilo zares veliko oseb s slovenskega etničnega ozemlja, ocene se gibljejo okoli 300.000. Čeprav se torej del potomcev popolnoma asimilira, posledično še vedno ostaja dovolj človeškega kapitala za živahno življenje v narodnih domovih, na t.i. farmah oz. pristavah, v župnijah, obstajajo pevski zbori, folklorne skupine itd. Naj posebej izpostavim mladinsko folklorno skupino Kres v Clevelandu. Še vedno šteje kakšnih sto članov, od vrtca do univerze. Ti mladi se med seboj družijo tudi v prostem času, so prijatelji, marsikateri ljubezenski par nastane iz tega. Naj rečem, da mi je bilo vedno prav zanimivo na njihovih vajah in nastopih opazovati 12-, 13- ali 14-letnike s prvimi pogledi, nasmehi, dotiki, sramežljivostmi. Človeku je zelo prijetno pri srcu, ker ve, kaj se bo iz tega rodilo.

 

A ne želim si zatiskati oči, tudi slovenska skupnost v ZDA se spreminja. V Clevelandu je bilo še ob mojem prvem obisku leta 2015 aktivnih osem slovenskih narodnih domov. V nekaj letih sta se dva zaprla, zdaj jih je še šest, a usoda še kakšnega ni gotova. Nekoč so v mestu delovale štiri slovenske župnije, zdaj sta še dve.

 

Podobne težave pestijo tudi slovensko skupnost v Avstraliji. Samo lani sta se zaprla dva domova. Tamkajšnja skupnost je mlajša, večina se jih je priselila v 50-ih letih prejšnjega stoletja, ampak številčno veliko manjša, zato so ti trendi hitrejši. Obstajajo pa tudi bolj pozitivni razpleti. Nekatere domove je že prevzela druga generacija, npr. v Adelaide in Slovensko društvo Sydney. V Perthu se je v zadnjem letu društvo zelo poživilo. V klubu Triglav v Sydneyju so ustvarili sodelovanje z avstralsko verigo klubov, specializiranih za igralništvo in šport. To se kaže kot zelo uspešno.

 

V zadnjih letih se v Avstralijo zopet seli precej slovenskih državljanov. Do preboja, da bi se množično včlanjevali v tradicionalne klube in jih poživili, pa žal še ni prišlo.

 

Kakšen je po vašem mnenju odnos Slovenije do rojakov zunaj matice?

Zagotovo so rojaki izven matice ves čas del »slovenske politične in širše miselne orbite«. Po mojem osebnem mnenju pa prepogosto le kot postranska zadeva, zato si želim, da bi se to izboljšalo in da bi v dveh letih, ki sta pred nami, naredili premik na tem področju. Upam, da bodo tudi drugi resorji z naklonjenostjo sprejeli ideje po večji vključitvi tematike v šolske programe in medije. Želim si tudi, da bi finančne podpore Urada postale bolj ciljno in razvojno naravnane.

 

Kaj imamo Slovenci skupnega kljub temu, da smo razpršeni po svetu? Kaj danes sploh pomeni biti Slovenec?

Sam kot Slovenca razumem vsakogar, ki se tako identificira, ki ima slovensko zavest. Dejansko se ljudje čutijo Slovence iz povsem različnih razlogov. Nekateri kljub temu, da ne znajo niti besedice slovensko, oziroma se njihovo znanje ustavi pri »dober dan«, »hvala« in »na zdravje«. Vsakdo je dobrodošel, nikogar ne bi želel zavračati, da je »premalo Slovenec«.

 

Kje vidite prihodnje izzive slovenske skupnosti v svetu?

V sodobnem času sta dve skupni značilnosti globalnega sveta: individualizacija in velika mobilnost. Precej govorimo o sodobnem izseljevanju iz Slovenije. Toda izseljevanje nikakor ne pesti le matične domovine. Tudi vsa štiri zamejska območja so priče množičnega odhajanja mladih. Na Koroškem vse več mladih, več kot se jih vrne domov, po študiju ostaja na Dunaju, v Gradcu pa tudi v drugih mestih. Le še vprašanje časa je, kdaj bo več koroških Slovencev živelo izven Koroške kot na Koroškem. Enako velja za porabske Slovence v Budimpešti, Sombotelu in drugih mestih. Več beneških Slovencev že danes živi v Čedadu in Vidmu kot v vseh beneških dolinah. Še nekajkrat toliko pa jih je razseljenih po svetu. Veliko pripadnikov slovenske manjšine v Italiji živi tudi v Milanu, Torinu in drugih mestih po Italiji. Povsem enako velja za Gorski Kotar in druga obmejna območja na Hrvaškem.

 

Ko se je prej omenjena folklorna skupina Kres lani v Clevelandu pripravljala na svojo 65. obletnico, je tam živeči prijatelj preštel, da od dvanajstih plesalcev iz njegove generacije danes le še trije živijo v Clevelandu z okolico. Drugi pa so raztreseni od New Yorka, Kalifornije, Denverja in Arizone do Washingtona. Enake zgodbe so mi pripovedovali tudi v drugih slovenskih izseljenskih skupnostih, npr. Barilochah in Mendozi v Argentini, Thunder Bayu in Winnipegu v Kanadi itd.

 

Vse to je seveda le del širših družbenih sprememb. Sociolog Zygmunt Bauman je že pred leti govoril o tekoči družbi, ko naj strukture in odnosi ne bi bili več trdni, ampak vedno bolj fluidni. Družbene spremembe so vedno hitrejše in močnejše, tako bi danes lahko govorili že o plinasti družbi. V takšni individualizirani družbi ne moremo pričakovati, da bi se vsi včlanjevali v slovenske organizacije (če jih ob takšnem razpršenem razseljevanju sploh imajo na dosegu roke), ampak bo vedno pomembnejši osebni odnos do njihove identitete in dediščine družine. Naša naloga in izziv sta, da najdemo načine, kako jim pri tem priti naproti, kako jih individualno navezati tudi na Republiko Slovenijo. Trend, v katerem vidim velik potencial, je iskanje korenin. Spoznal sem številne posameznike, ki so bili že povsem asimilirani, a jih je na neki točki v življenju povleklo v iskanje izvora prednikov. Takšni nato običajno postanejo najbolj navdušeni Slovenci, pravi ambasadorji Slovenije v okoljih, kjer živijo.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.

Evropska državljanska pobuda.

Državljanska pobuda "Evropska kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur«, naslovljena na Evropsko komisijo, izraža zahtevo, da Evropska unija s posebno pozornostjo obravnava regije, ki jih odlikujejo nacionalne, etnične, kulturne, verske in jezikovne značilnosti, saj so te pogosto manj razvite in območja izseljevanja, kar zelo vpliva na tam živeče manjšine. Če bo pobuda uspešna, bodo tudi regije kjer v sosednjih državah živijo slovenske narodne skupnosti, lahko deležne dodatnih sredstev EU.

 

Za uspeh pobude mora do 7. novembra podpisati vsaj en milijon evropskih državljanov. Določeno število podpisov mora biti doseženo tudi v vsaj sedmih državah EU. Državljani Slovenije bi morali prispevati vsaj šest tisoč zbranih podpisov. Tega cilja še nismo dosegli.

 

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu moralno podpira pobudo, zato vse, ki delite cilj, da bi bile evropske regije z manjšinami bolje obravnavane, prosimo, da izrazite svoje podporo in izpolnite obrazec na spodnji povezavi. Pobudo lahko posredujete tudi svojim družinskim članom, prijateljem in sodelavcem.

ROK ZA PODPORO POBUDI PODALJŠAN NA 7. FEBRUAR 2021.

Evropska državljanska pobuda.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Dekle z zvezkom v roki v razredu, okoli še več študentov sedi za svojimi mizami.

 

Ekipa Study in Slovenia vabi na spletno predstavitev študija v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predstavitev bo potekala 3. novembra 2020 s pričetkom ob 15.00 uri (CEST).

 

V okviru predstavitve vam bomo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja v Sloveniji ter prednosti statusa študenta.

 

Prav tako boste imeli priložnost, da se preko spleta srečate s predstavniki Univerze v Ljubljani (UL), Univerze v Mariboru (UM), Univerze na Primorskem (UP) in Univerze v Novi Gorici (UNG).

 

V kolikor se želite udeležiti spletne predstavitve, vas prosimo, da se na dogodek prijavite preko obrazca na spodnji povezavi. Povezavo za ogled spletne predstavitve boste prejeli naknadno na vaš e-naslov.

 

Predstavitev bo potekala v slovenskem jeziku.

 

Vljudno vabljeni.

Prazna predavalnica.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Vabilo.

 

Slovenska poslovna globalna povezava (Slovenian global business network – SGBN) vas vljudno vabi na virtualno srečanje slovenskih poslovnežev Argentine in Brazilije, dne 10. Novembra, ob 18:00 uri po času v Braziliji in Buenos Aires-u (ob 22:00 uri - CET).


Glavni pokrovitelj dogodka je Urad Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, srečanje pa pripravljamo v partnerstvu z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Brasilii in Veleposlaništvom Republike Slovenije v Buenos Airesu.

 

Dogodek bo uradno odprla N. E. dr. Helena Jaklitsch, Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. V nadaljevanju sledi:
N. E. mag. Iztok Grmek, Veleposlanik, Generalni direktor Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo
N. E. Gorazd Renčelj, Veleposlanik Republike Slovenije v Brazilji
N. E. Alain Brian Bergant, Veleposlanik Republike Slovenije v Buenos Airesu
Predstavitev gospodarsko-poslovne slike Brazilije in Argentine
Poslovne prakse: Slovenski poslovneži Brazilije in Argentine

Tema: Virtualno srečanje slovenskih poslovnežev iz Argentine in Brazilije
Datum: 10 nov 2020
Ura: 18:00-19:30 (BRT, ART), 22:00-23:30 (CET)

Vabilo.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Letak

 

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF je objavila razpis za štipendijski program ASEF Junior Fellows - štipendije za raziskovalni obisk v tujini.

 

Gre za triletni program, v okviru katerega izbrane študentke in študenti dobijo priložnost 10-tedenskega raziskovalnega obiska v tujini na prestižnih univerzah po svetu (npr. na Univerzi Harvard, Univerzi Stanford, UC Berkeley, Univerzi Cambridge) pod mentorstvom slovenskega profesorja/-ice na izbranem področju ter se vključujejo v nadaljnja raziskovanja in druge ASEF aktivnosti v Sloveniji ter drugod po svetu (npr. v program ASEF tutorstvo, ASEF Speaker Series, ASEF mladi umi, ASEF izjemne zgodbe).

 

Prijavnice morajo biti oddane na tej povezavi. Rok za prijavo je 1. december 2020.

 

Vsem zainteresiranim se priporoča prijava na webinar, na katerem bo podrobneje predstavljen razpis z dodatnimi nasveti za uspešno prijavo. Webinar bo potekal v četrtek, 29. oktobra 2020, ob 19. uri.

 

Vprašanja v zvezi z razpisom in webinarjem pošljite na info@asef.net.

 

Vabljeni k prijavi in delitvi!

Letak.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Posnetek videa.

 

Naši rojaki v Kanadi so se odločili, da čas karantene izkoristijo tudi za virtualno druženje in utrditev slovenske zavesti in navezanosti na svoje korenine. In kako bi lahko to storili bolje kot preko glasbe. Združili so se in vsak zase, ampak skupaj, posneli skladbo »V dolini tihi«.Idejni vodja projekta kanadski Slovenec John Kajin je za Slovenci.si opisal pot od ideje do realizacije. Vabljeni k branju in ogledu videa. 

 

V začetku marca 2020 sem med brskanjem po Facebooku naletel na več videoposnetkov pesmi na katerih je sodelovalo več ljudi, ki so skupaj prepevali ali igrali, kljub temu, da fizično niso mogli biti skupaj.Zdelo se mi je, da je to dobra ideja, in vedel sem, da bi veliko mojih prijateljev zanimalo sodelovanje v tem projektu. Prva pesem, ki smo jo izbrali, je bila Folsom prison Blues avtorja Johnnyja Casha, video zanjo smo posneli in objavili na Facebooku marca 2020.

 

Dobili smo tako dobre odzive, da smo se odločili, da posnamemo še enega. Tokrat slovensko klasiko, pesem »V Dolini Tihi« Ansambla Lojzeta Slaka. V južni regiji Ontario je velika slovenska skupnost z veliko nadarjenimi glasbeniki in pevci, zato sem idejo poslal skupnosti in bil presenečen nad odzivom. Ker je bilo to v času začetka pandemije Covida-19, se mi je zdelo, da bi bil to odličen način za povezovanje slovenske skupnosti, medtem ko smo morali biti narazen. Sodelovali so instrumentalisti iz Murskega Vala, Golden Keys, Ansambla Gregorič, Spotlight Orchestra in številni drugi nadarjeni harmonikaši. Imeli smo pevce iz skupine Nasa Pesem, zbora tamkajšnje slovenske katoliške cerkve Gospe čudežne svetinje in številnih drugih nadarjenih Slovencev.

 

Da bi lahko video posneli, kot je treba, smo prosili Louisa Mavca iz Murskega Vala, da je za osnovo skladbo zaigral na harmoniko. Počasi so začeli prihajati videoposnetki in na koncu smo prejeli posnetke devetih instrumentalistov, ki igrajo na klavirsko harmoniko, štiri na diatonično harmoniko, ki pa jih žal nismo mogli vključiti v posnetek, in posnetke številnih pevcev. Eden izmed harmonikašev prihaja celo iz Chicaga.  Ko smo dobili vse videoposnetke je moj prijatelj Travis Blackwell, ki ima veliko znanja in spretnosti na področju videoprodukcije, sestavil celotni posnetek skupaj. Travis je za našo slovensko plesno skupino Mladi Glas / Planika pomagal pri izvedbi tudi nekaj drugih videoposnetkov za Facebook. Naš video Dolini Tihi so si ogledali številni prijatelji, družina in tudi drugi ljudje v Ontariu, ZDA in zdaj v Sloveniji. Res me veseli, da smo prejeli toliko pozitivnih odzivov.

 

Ogledate si ga lahko na spodnji povezavi oziroma tukaj.

Posnetek videa.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Fotografija videa.

 

Študijski center za narodno spravo v video dogodku predstavljavideo pričevanje Slovenke iz Clevelanda Marije Oblak Žakelj.

 

Gospa Marija Žakelj se je rodila leta 1926 v vasi Graben pri Sv. Gregorju nad Ribnico. Bila je četrta od devetih otrok. V hiši, kjer je obiskovala osnovno šolo, se je rodil Janez Evangelist Krek. Oče je imel pred drugo svetovno vojno lesno trgovino in kmetijo. Čeprav so živeli skromno, so bili zadovoljni in jim ni ničesar primanjkovalo.


Začetek druge svetovne vojne je v njihovo družino, vas in širšo okolico prinesel drastične spremembe. Okupirani so bili s strani Italijanov, temu je kmalu sledilo partizansko nasilje. Partizani so izvajali rekvizicije, oropali gostilno, trgovino in številne domačije. Nato so začeli z umori, med katerimi je Mariji posebej ostal v spominu umor njene birmanske botre, učiteljice Ivanke Novak, ki so jo umorili visoko nosečo, tik pred porodom. Po smrti so pri njej našli pismo nerojenemu otroku, ki mu ga je napisala v slovo. Umorili so tudi bratranca Marijinega očeta in precejšnje število Ciganov.


V svojem pričevanju je Marija spregovorila tudi o tem, kaj se je med vojno in po njej dogajalo z njenimi brati in družino in kako se je kot begunka vživela v življenje slovenske skupnosti v Clevelandu, kamor je prišla leta 1949.


Pričevanje sta leta 2016 v Clevelandu posnela sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Boštjan Kolarič, za objavo pa sta ga pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.


Prisluhnite spominom Marije Oblak Žakelj!

Fotografija videa.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Črnobel logo.

 

Slovensko stalno gledališče sporoča, da bodo zaradi upoštevanja novega italijanskega vladnega odloka iz dne, 25.10.2020, začasno zamrznili uprizoritev vseh predstav.

 

O novostih bodo pravočasno obvestili.

 

Sporočajo še:

 

Bilo je lepo. Bilo je varno.

 

Hvala, da ste s svojo prisotnostjo podprli začetek naše gledališke sezone.

 

Komaj čakamo, da vas spet vidimo!

Črnobel logo.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Utrinek iz predstave Ljubezensek prevare.

 

Slovensko stalno gledališče v Trstu v prihodnjih dneh napoveduje naslednje dogodke.

 

Družinski abonma - Pedenjped

V soboto, 24. oktobra ob 17.00 v veliki dvorani SSG

 

Junak slovenske mladinske literature Pedenjped bo v soboto stopil na oder Slovenskega stalnega gledališča, kjer bo častni gost odprtja novega, Družinskega abonmaja. Cikel otroških predstav SSG je sprejel zelo dober odziv staršev, ki so si že zagotovili abonmajsko izkaznico za štiri dogodke. Abonmaje bo mogoče kupiti do začetka sobotne predstave, za vse popoldneve pa so na voljo tudi posamezne vstopnice, ki jih je treba vnaprej rezervirati pri blagajni gledališča.

 

V soboto, 24. oktobra ob 17.00 bodo na sporedu zabavne dogodivščine porednega Pedenjpeda, ki ga je Primož Forte postavil na oder v predstavi po motivih pesmic Nika Grafenauerja. Nagajiv lik je podoben mnogim otrokom: je sladkosned, neugnan, a zelo ustvarjalen. Posreduje otroški pogled na svet in na vsakdanje dogodke tudi z izvirno glasbo, ki sta jo napisala Nana Forte in Jure Ivanušič.

Utrinek iz predstave Pedenjped.

... V Gorici

 

v nedeljo, 25. oktobra gostovanje na Komigo Baby

v ponedeljek, 26. oktobra odprtje sezone za Gorico

 

Slovensko stalno gledališče bo v nedeljo in v ponedeljek, dvakrat obiskalo goriške gledalce. Prvi obisk bo gostovanje ob odprtju sezone Komigo Baby v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo v nedeljo, ob 11.00 na sporedu glasbeno-gledališka predstava Glasbeni pravljični svet. Koprodukcija z Glasbeno matico je nastala po glasbeni suiti Živalski karneval (Camille Saint-Saëns, Le Carnaval des animaux). Spoznavanje glasbil in njihove čarobne moči skozi hudomušne in poetične portrete različnih živali je cilj instrumentalne skupine, ki igra pod vodstvom Igorja Zobina, medtem ko igralka Nikla Petruška Panizon spremlja male gledalce skozi pisane pokrajine glasbene domišljije.

 

Tudi odraslo občinstvo bo lahko računalo na glasbene vtise v ponedeljek 26. oktobra ob 20.30, ko bo na istem odru odprtje abonmajske sezone SSG za Gorico. Tokrat bo na sporedu gostujoča predstava Špas Teatra Ljubezenske prevare.

 

Predstava o iskanju »prave« ljubezni se dogaja ob ritmih popularnih songov in po besedilu Andreja Rozmana Roze. »Zapleti, intrige, preračunljivost, malo romantike, očarljivosti šestdesetih, veliko dobre glasbe in drugačen pogled na ljubezen« je formula, s katero se predstava v režiji Žige Flajnika oddaljuje od mita klasične, romantične ljubezni in ponuja druge možnosti, ki so polne humorja in domišljije. V predstavi igrajo, pojejo in plešejo Jan Bučar, Rok Ferengja, Tina Gorenjak, Maja Martina Merljak, Gašper Rifelj in Alojz Svete.

 

Abonmaji za celotno sezono SSG so še na voljo pri blagajni Kulturnega doma, ki sprejema tudi rezervacije za vstopnice na št. 0481 33288.

 

Ponedeljkova predstava bo opremljena z italijanskimi napisi. Gledalci se bodo lahko pripeljali v gledališče z brezplačnim avtobusom (postaje so: Doberdob ob 19.25, Tržič ob 19.35, Štivan ob 19.40, Jamlje ob 19.50, Gabrje ob 20.00, Sovodnje ob 20.05).

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Kanalčani so zelo navezani na domače jezike in kulture, ki so jih skozi zgodovino tudi duhovniki večkrat obranili in podpirali. Zgodovinsko gledano je v vaseh Kanalske doline, kjer se je nekoč govorilo pretežno slovensko, zmeraj služil slovenski duhovnik. Zadnji dvojezični duhovnik je v Kanalski dolini bil gospod Mario Gariup, ki je v Ukve prišel po peticiji za slovenskega duhovnika, ki so ga Ukljani leta 1973 poslali takratnemu videnskemu nadškofu, monsinjorju Alfredu Battistiju. V Kanalski dolini je služil od leta 1974 vse do svoje smrti februarja lani. Če izvzamemo p. Petra Laha, ki predvsem poleti skrbi za svetišče na Svetih Višarjah, duhovne oskrbe v slovenščini, nemščini in furlanščini v Kanalski dolini tudi v novem pastoralnem letu še ni.

 

To je izhodišče tiskovne konference, ki so jo člani Združenja don Mario Cernet sklicali v petek, 23. oktobra, v dvorani Skupnosti Ukve, da bi opozorili na pomanjkanje duhovne oskrbe v domačih jezikih v Kanalski dolini – še posebej v slovenščini.

 

V imenu Združenja Cernet je Alessandro Oman najprej izpostavil Gariupova dosmrtna prizadevanja, da bi obranil in vrednotil slovensko kulturo. Novembra 2019 je mesto župnika na celem Pastoralnem sodelovanju Trbiž in tako na župnijah Trbiž, Žabnice, Bela Peč, Rabelj, Ukve in Naborjet-Ovčja vas prevzel gospod Alan Iacoponi, ki je star 43 let in se je rodil v Boliviji. Pomaga mu stalno le kaplan g. Gabriel Cimpoesu, ki je star 44 let in se je rodil v Romuniji. Ko se je gospod Iacoponi novembra lani predstavil skupnosti, je pokazal precejšnjo odprtost in obljubil, da se bo naučil slovenščine in nemščine. Razen na Svetih Višarjah je v zadnjem letu na cerkvenem področju slovenščina v Ukvah in Žabnicah bila prisotna predvsem na pobudo vernikov, ki so prispevali z branjem, ali pri kakšni dvojezični molitvi. V Ovčji vasi še preko petja, ki so ga lani oživeli.

 

Tako je, odkar je novembra lani odšel p. Jan Cvetek. 39-letni frančiškan iz Bohinja je od konca 2018 vse do novembra lani pomagal še posebej v cerkvah, za katere je do svoje smrti bil odgovoren g. Mario Gariup. To je v Naborjetu, s podružničnimi cerkvami v Lužnicah, Šenkatriji in Ovčji vasi, in v Ukvah. Po izteku pogodbe med vidensko nadškofijo in slovensko frančiškansko provinco so verniki Kanalske doline sestavili pismo, s katerim so cerkvene predstojnike prosili, naj p. Cvetka spet sprejmejo v vidensko nadškofijo in ga k njim napotijo. Pismo je podpisalo okrog tisoč Kanalčanov iz cele Kanalske doline. Območje zmore okoli pet tisoč prebivalcev. Dokument so predstavniki raznih župnij Kanalske doline izročili videnskemu nadškofu Andreji Brunu Mazzoccatu že decembra lani, na odgovor pa še naprej čakajo. V zadnjem letu so v župniji Naborjet-Ovčja vas in Ukve prišli pomagat razni duhovniki, a le za praznične maše. Za pastoralne dejavnosti in katehezo naj bi skrbel gospod Alan Iacoponi.

 

Organizatorji tiskovne konference so opozorili na še živo uporabo slovenskega jezika. Navada, ki sega dolgo nazaj v čas, je še zasidrana še posebej v župnijah Ukve in Žabnice; slovenska tradicija je pa še naprej prisotna tudi v podružnični cerkvi Ovčja vas s petjem. Oman je opozoril na splošno živahnost Kanalske doline v okviru videnske nadškofije. Zaznamujejo jo versko in kulturno bogastvo, z ohranjanjem dvojezičnih maš, procesijami, slovenskim petjem in tudi s sodelovanjem s šolami preko samega Združenja Cernet.

 

Skupnosti v Ukvah, Žabnicah in Ovčji vasi imajo slovensko kulturno in versko tradicijo. S tem v zvezi se je Oman sklical na encikliko papeža Janeza Pavela II. z naslovom Slavorum apostoli. V njej je rajni sveti oče spominjal, kako je sam Ciril terjal enakovrednost slovanskih jezikov pred hebrajščino, grščino in latinščino in dostojanstvo vsakega jezika. Oman se je sklical tudi na besede pokojnega videnskega nadškofa Alfreda Battistija. Na Dnevu emigranta leta 1977 je razložil, da krščansko sporočilo nima izbranih jezikov. »Cerkev je poklicana k temu, da se vključi, se zasidra v različne kulture ljudstev, ki naredijo svet pester, bogat in lep.« In še »Cerkev je torej za pravičnost, resnico, svobodo ljudstev, proti katerikoli rasistični, kulturni, jezikovni in družbeni diskriminaciji. To je tolažljiva resnica, ki jo je ponovil Drugi vatikanski koncil, ki se je v liturgiji navdihovala po sledečem kriteriju: Tako kot je normalno uporabiti domači jezik med pogovori, v družinskem življenju, tako je normalno uporabiti ta jezik tudi v molitvi, med kultom in v pogovoru z Bogom. Duša mora razumeti tisto, kar govorijo ustnice.«

SImbolična fotografija.

Organizatorji so tiskovno konferenco sklenili s prošnjo, naj cerkvene oblasti, oziroma videnski nadškof, monsinjor Andrea Bruno Mazzoccato, zagotovi prisotnost dvo- ali večjezičnega duhovnika, ki bi lahko prenašal bogato domačo jezikovno, versko in kulturno dediščino. Že pater Cvetek je v letu, ko je bil v Kanalski dolini, dobro izpolnil nalogo. Člani Združenja Cernet izpostavljajo, da je v le enem letu vključil vse župnijske skupnosti, kjer je služil.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Skip to content