V sredo, 27. januarja 2021, je ASEF otvoril novo sezono poljudnoznanstvenih predavanj ASEF mladi umi. Tokrat se je predstavil Thomas McDonald, doktorski študent na Oddelku za književnost na Univerzi Stanford, kjer raziskuje sodobno nemško, južnoslovansko (predvsem slovensko in srbohrvaško) ter japonsko književnost in film.

Thomas je ASEF-ov štipendist generacije 2019, kar pomeni, da je leta 2019 dobil priložnost 10-tedenskega raziskovalnega obiska v Sloveniji pod mentorstvom ddr. Igorja Grdine na ZRC SAZU. Thomas je Američan, ki se je na Univerzi Stanford naučil slovenskega jezika pri prof. Mariji Rode, ki predava slovenski jezik na lektoratu slovenskega jezika na Univerzi Stanford ter svoje življenje posveča promociji Slovenije, slovenskega jezika in slovenske kulture v ZDA.

Peter Handke je leta 2019 prejel Nobelovo nagrado za književnost ter ima slovenske korenine, saj je bila njegova mati, Maria Handke, rojena Sivec, koroška slovenka. Na poljudnoznanstvenem predavanju je Thomas predstavil Handkejevo življenjsko pot, način dojemanja slovenskega jezika ter pomen in vlogo, ki ga je prevajanje igralo pri avtorju. Thomas je namreč izpostavil, da se je Handke svoj materni jezik oz. začetni jezik (Anfangssprache) učil prav preko prevajanja del. Eden izmed njegovih prvih prevodov iz slovenščine v nemščino je bilo delo “Zmote dijaka Tjaža”, ki ga je napisal Florjan Lipuš.

V drugem delu predavanja pa se je Thomas strokovno podal na pot analize del Handkeja ter kontekstualiziral avtorjeve izdaje s kritikami, ki so jih v slovenskem literarnem prostoru pisali pisatelji Jože Snoj, Drago Jančar, Fabjan Hafner idr. Thomas je v delih Handkeja prepoznal Kras kot prazen prostor, praznino, ki jo je treba zapolniti s pisanjem. Prav tako si to razlaga kot koncept ponavljanja in kot nekaj izgubljenega. Ko se prevladujoča večina intelektualcev strinja s pisateljem ali umetnikom, je dvoumnost kraja sprejemljiva in morda spodbujena. A ko se večina večina ne strinja s pisateljem ali umetnikom, se zdi, da je malo prostora za odstop od splošne miselnosti.

Proti koncu predavanja pa je Thomas podal tezo, zakaj je slovenski element pri Handkejevih delih spregledan. V slovenskem prostoru se sprva zavrne to predpostavko, saj so v 80-ih letih prejšnjega stoletja v Sloveniji prepoznali slovenski element pri Handkejevem pisanju, kar potrdijo literarne kritike Jožeta Snoja, predvsem pa se manifestira v prejemu nagrade Vilenica leta 1987, ki jo Društvo slovenskih pisateljev v skladu s statutom Vilenice podeli avtorju iz Srednje Evrope za vrhunske dosežke na področju literarnega ustvarjanja in esejistike. Vendar je kontroverzen esej “Sanjačevo slovo od devete dežele”, ki ga je Handke napisal ob razpadu Jugoslavije in vzpostavitvi slovenske države, padel v nemilost v slovenskem literarnem prostoru in pri slovenski javnosti.

Dogodek je bil organiziran v sklopu serije predavanj ASEF mladi umi. Glavni organizator dogodka - ASEF - se je v okviru dogodka povezal s “Society for Slovene Studies”. Delovanje te organizacije je predstavil Michael Biggins, Ph.D., ki je tudi član ASEF Advisory Board-a in je januarja 2021 prejel Trubarjevo priznanje za izjemne zasluge in vseživljenjsko ohranjanje, prevajanje in promocijo slovenske pisne kulturne dediščine na najvišji ravni v mednarodnem prostoru.