Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, program Predšolska vzgoja je v sodelovanju z vrtci in šolami na avstrijskem Koroškem in s Strokovnim pedagoškim združenjem - Pädagogische Fachvereinigung, Celovec / Klagenfurt, izpeljala že tradicionalno gostovanje, ki poteka v sklopu projekta Brezmejna slovenščina. Izpeljali smo ga 25. septembra 2025.
Tudi na letošnjem gostovanju so dijakinje in dijaki 4. letnikov nastopili s tremi tri predstavami za otroke. Predstave so pripravili pod mentorstvom profesoric naše šole. Lutkovna predstava Ulovi žabo! je nastala pod mentorstvom in vodstvom profesoric Petre Županič in Lili Epih ter zunanje sodelavke Sonje Kononenko, gledališka predstava Šli smo v svet po … je nastala pod mentorstvom in vodstvom profesoric Jelene Rusjan, Miljane Sgerm in Jasne Potočnik, plesno-glasbena predstava Nekoč je bila gosenica pa je nastala pod mentorstvom in vodstvom Jerneje Omahen Razpotnik, Ajde Tomazin in Tomasa Mejiasa.
Za lutkovno predstavo Ulovi žabo! je Sonja Kononenko priredila pravljico Mrkvica. Gledališka predstava Šli smo v svet po … je nastala po motivih risoromana Tik je šel v gozd po drva (Ram Cunta, Miha Hančič) – pod vodstvom mentoric so jo ustvarile dijakinje. Plesno-glasbeno predstavo Nekoč je bila gosenica so dijakinje z mentoricama in mentorjem pripravile po motivih knjige Zelo lačna gosenica (Eric Carle).
Sceno, rekvizite, lutke so izdelali dijakinje in dijaki sami pod vodstvom mentoric. Ob vsaki predstavi zasnujejo tudi različne delavnice, ki so tematsko povezane s predstavami: likovne, jezikove, plesno-gibalne, glasbene delavnice, na katerih otroci poustvarjajo in podoživljajo zgodbo iz predstave. Skupaj je pri pripravi in izvedbi predstav in delavnic sodelovalo več kot 70 dijakinj in dijakov.
Gostovali smo v Selah, Bilčovsu in Celovcu, kjer so se dogodka udeležili vrtčevski otroci in tudi otroci nižjih razredov ljudskih šol – vseh skupaj je bilo približno 160, udeležba je na vsakem gostovanju velika. Letošnje gostovanje smo izpeljali 25. septembra 2025. Dijakinje in dijake je spremljalo deset profesoric in profesorjev: Petra Županič, Lili Epih, Sonja Kononenko, Jelena Rusjan, Jasna Potočnik, Miljana Sgerm, Jerneja Omahen Razpotnik, Ajda Tomazin, Tomas Mejias in Mojca Zupan.
Strokovne delavke vrtcev in šol na avstrijskem Koroškem so nas zelo lepo sprejele, našega gostovanja se vedno zelo veselijo. Vedno znova poudarjajo, da prizadevanj za javno rabo slovenščine na dvojezičnem območju nikoli ni dovolj. Kulturni dogodki v slovenskem jeziku so zato za vrtčevske otroke in šolarje ljudskih šol neprecenljivi. Starejši predšolski in šolski otroci so predstave spremljali zelo doživeto, odzivali so se na dogajanje v predstavi, njihovi odzivi so kazali, da sledijo vsebini, jo razumejo in da se vživljajo v literarno dogajanje. Predstave jim gotovo omogočajo doživljanje literarnega sveta v slovenščini, slovenščino doživljajo kot prijeto izkušnjo, identificirajo se literarnimi junaki. Tudi za sodelovanje na delavnicah so zelo motivirani, dijaki in dijakinje z njimi komunicirajo izključno v slovenščini, kar ne predstavlja težav niti otokom, ki sicer slovensko govorijo slabše. Mlajši predšolski otroci pa dogajanje na odru spremljajo kot dinamično in vtisov polno doživetje, ki ga pogosto že kar med samo predstavo podoživljajo s gibalnim posnemanjem akterjev v predstavi. Letos so otroci v delavnicah sodelovali še posebno zavzeto, saj nikakor niso sprejeli dejstva, da se je dogodek končal – preprosto so ustvarjali naprej. Vse to kaže, da je gostovanje izjemno uspešno in dragoceno za vse.
Po dogodku strokovne delavke vrtcev našim dijakom predstavijo organiziranost slovenskega šolstva na avstrijskem Koroškem, položaj slovenščine v javnem prostoru na tem območju in težave, ki se pri tem pojavljajo. Dijaki tako spoznajo, kako dragoceno je za koroške Slovence prizadevanje za ohranjanje slovenske kulture in jezika v zamejstvu. Vodja enega od vrtcev je poudarila, da je v zadnjem času zelo težko najti vzgojiteljice, ki znajo slovensko. Sama že več kot eno leto išče novo vzgojiteljico ali vzgojitelja, ki bi nadomestila vzgojiteljico, ki se bo kmalu upokojila. Obstanek slovenščine v dvojezičnih vrtcih in šolah gotovo ni samoumeven.
Zapisala: Mojca Zupan, koordinatorica projekta
