V Prešernovi dvorani SAZU je 10. decembra 2025 potekalo 49. strokovno srečanje slovenskih strokovnjakov iz sveta in Slovenije, ki jih pripravlja Svetovni slovenski kongres. Pod naslovom "Mostovi znanja - slovenske knjižnice doma in po svetu v sodobni informacijski družbi" je bil namen konference osvetliti pomen knjižnic zunaj matične domovine, pregledati njihovo delovanje ter razmisliti o tem kaj prinašajo nove tehnologije in prihodnost na tem področju.
Uvodoma so pozdravili, dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, državna sekretarka Vesna Humar, z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik SAZU, akademik dr. Marko Snoj. Podpredsednik SAZU je podaril pomen knjižnic in opozoril: "Poslanstvo knjižnic je ohranjanje znanja in razvijanje tistega dela kulture, katerega nosilec je jezik. Na Slovenskem je ta jezik slovenščina, na narodnostno mešanih območjih poleg slovenščine tudi madžarščina oziroma italijanščina, v naših zamejstvih in izseljenstvu pa ob slovenščini tudi drugi jeziki. Zato je zares težko razumeti zdrs osrednje prekmurske knjižnice, ki je letos predlagala odpustek od slovenščine tako, da bi lahko zunaj večjezičnega območja delovala tudi samo v tujih jezikih, ve se, katerem. Knjižnice so kulturne ustanove prvega reda in naj take ostanejo tudi v visoko razviti informacijski družbi, v kateri vsakih nekaj let doživljamo tehnološke preboje – v zadnjem času je to generativna umetna inteligenca. Visoko razvita informacijska družba tako kot vsaka množična kultura v naših klancih ne kaže veliko zanimanja za to, kar je lepo in dobro, ampak samo za to, kar je koristno in po možnosti prinaša dobiček."
Udeležence je s svojim video nagovorom presenetil tudi ameriški kongresnik slovenskega rodu, Paul Gosar. Povedal je, da ima zanj, kot Američana, ponosnega na svoje slovenske korenine in dediščino, ta dogodek tudi zelo globok oseben pomen. V nagovoru je poudaril, da izjemno ceni delo Svetovnega slovenskega kongresa, ki s svojim delom zagotavlja: "da slovenska identiteta ne le preživi, ampak da cveti. Ne gre le za ohranitev, to je tudi prenova in novo osmišljenje, novo ovrednotenje naše istovetnosti. Tako svetu še naprej oznanjamo naše vrednote: družino, trdo delo, vero in globoko spoštovanje svobode. To so vrednote, ki jih tudi sam vsak dan zagovarjam kot kongresnik. Zato bi se vam najlepše zahvalil za vašo predanost, da bodo potomci slovenskih izseljencev v ZDA in povsod po svetu še naprej ohranili zavedanje od kje prihajajo in bodo zaradi tega bolj samozavestno stopali skozi življenje in živeli na tem svetu." Kongresnik je v video pozdravu še dodal, da je slovenska dediščina temelj, ki povezuje generacije.
Sledila so uvodna predavanja dr. Dejana Valentinčiča, Barbare Kavčič in Helene Janežič. V osrednjem delu je konferenca ponudila vpogled v stanje in izzive slovenskih knjižnic ter zbirk, ki delujejo v zamejstvu in po svetu. Prisotni so se lahko podrobneje seznanili z dobrimi praksami knjižnic Dušana Černeta iz Trsta, Slovenske študijske knjižnice iz Celovca in Osrednje knjižnice Slovencev na Hrvaškem iz Karlovca. Polona Majdič in Urh Ferlež sta predstavila pregled 18 slovenskih knjižnic v Argentini. Dr. Katarina Švab je orisala projekt v Slovenski narodni čitalnici v Clevelandu. Ključni dosežek je bila digitalizacija dragocenega arhivskega gradiva, kot je na primer pritožna knjiga iz leta 1906 in zapisniki iz prvih let, ki so sedaj dostopni na portalu DIB. Helena Janežič je predstavila begunsko knjižnico Zdravka Novaka, kot primer ohranjanja v drugih oblikah. Novak je skrbno zbiral slovenske tiske, ki so nastali v begunskih taboriščih med letoma 1945 in 1949. Zbirka je bila po 50 letih najdena v Papeškem slovenskem zavodu v Rimu, od koder je bila prepeljana v NUK z namenom digitalizacije in objave na portalu digitalne knjižnice Slovenije.
V sklepni refleksiji, ki sta jo vodila dr. Dejan Valentinčič in Helena Janežič, so bile izpostavljene naslednje ugotovitve:
- Pomanjkanje financ in prostora: skoraj vse knjižnice se srečujejo s pomanjkanjem primernih prostorov za hrambo. Pri marsikateri knjižnici je težava tudi v pomanjkanju finančnih sredstev za plače zaposlenih; veliko jih deluje na prostovoljni osnovi. Prostorska stiska in neugodne finančne razmere predstavljajo konstanten problem za knjižnice.
- Potreba po digitalizaciji: Digitalizacija je ključna rešitev za ohranjanje gradiva in zagotavljanje širše dostopnosti gradiva.
- Pomen osebnih arhivov: nedoločena je vloga knjižnic pri zbiranju osebne zapuščine (pisem, osebnih predmetov), ki bi se sicer lahko izgubila.
- Knjižnice kot stičišča in kulturne ustanove: knjižnice so več kot zgolj shramba za gradiva, so aktivni prostori srečevanj in izmenjave znanja. Pomembno je, da država in uporabniki to vrednost knjižnic prepoznajo in se jo zavedajo. To je namreč predpogoj, da knjižnice ohranimo in nadgradimo njihovo vlogo in delo v sodobni družbi.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.