Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben razlog, da se je Park vojaške zgodovine v vsega petnajstih letih iz propadajočih se pivških vojašnic nekdanje JLA preobrazil v največji muzejski kompleks na Slovenskem ter postal najbolj obiskan muzej pri nas. Razvojno oviro, ki jo je dolgoletna prisotnost vojske predstavljala v pivškem prostoru, zlasti na področju turizma, je Park spremenil v razvojno priložnost in gonilo turističnega razvoja v Pivki in okolici.
Mogočno vojašnico v Pivki je zgradila vojska Kraljevine Italije v tridesetih letih dvajsetega stoletja v okviru projekta utrjevanja Rapalske meje. Po drugi svetovni vojni (za Nemci) zapuščeno vojašnico zasede Jugoslovanska vojska in v njej ostane do oktobra 1991. Za tem pa je bila vojašnica prepuščena propadanju, saj je Slovenska vojska ni vselila, ampak jo je uporabljala zgolj kot vojaški poligon in je zato hitro in nezadržno propadala. Za lokalno skupnost je propadanje tega arhitekturno impozantnega kompleksa predstavljalo velik problem in v iskanju možnosti za njegovo ohranitev se je leta 2004 rodila ideja, da se vojašnico postopoma obnovi in v njej osnuje vojaški muzej. Občina Pivka in ministrstvo za obrambo RS sta združili moči in s pomočjo razvojnih skladov Evropske unije se je zamisel uresničila.
Nosilna razstava Parka vojaške zgodovine je razstava Pot v samostojnost, ki prikazuje potek osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991. Razstava v osnovnih obrisih orisuje »drugo«, socialistično ali Titovo Jugoslavijo kot federativno državo, ki je v Socialistični republiki Sloveniji zajemala veliko večino slovenskega nacionalnega ozemlja. Poleg Tita je bila glavna vez jugoslovanske federacije Jugoslovanska ljudska armada (JLA), ki je imela izredno velik vpliv na razvoj države in njeno ureditev. Njena osnovna naloga, obramba pred zunanjim sovražnikom, se je posebej v osemdesetih letih 20. stoletja preoblikovala v obrambo pred notranjim sovražnikom. Z omejevanjem nacionalnega razvoja in grobim kršenjem človekovih pravic je večina Slovencev Jugoslavijo vse bolj doživljala kot neznosno spono. Ob padcu Berlinskega zidu in demokratičnih spremembah v vzhodni Evropi se je tudi v Sloveniji sprožila neustavljiva želja po demokraciji in večji samostojnosti, kar je po zmagi demokratične opozicije na prvih svobodnih volitvah aprila 1990 pripeljalo do plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990. Na njem se je kar 88,5 % volilnih upravičencev izreklo za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. Čez šest mesecev je v skladu z referendumsko voljo slovenski parlament razglasil samostojnost, a temu je sledila brutalna vojaška intervencija Jugoslovanske ljudske armade, ki pa jo je zlomil odločen odpor slovenskih oboroženih sil Teritorialne obrambe in takratne milice. Poražena jugoslovanska armada se je umaknila v vojašnice in konec oktobra 1991, štiri mesece po začetku vojne, dokončno zapustila območje Republike Slovenije, ki je tako lahko polno zaživela svojo suverenost. Razstava omogoča, da obiskovalec podoživi vojno dogajanje tudi v neposrednem stiku z nekaterimi pomembnimi eksponati iz tistega obdobja. Tanki, oklepni transporterji in letala jugoslovanske vojske obiskovalcev ne puščajo ravnodušnih in posebej mladi, odraščajoči v okolju, ki ima do vojne leta 1991 včasih celo omalovažujoč odnos, lahko spoznajo, da vojna, v kateri je bila ubranjena suverenost naše države, le ni bila tako kabaretna vojna, kot se pogosto prikazuje. Ohranjanje zgodovinskega spomina na slovensko osamosvojitev ter vojno leta 1991 kot glavno poslanstvo Parka vojaške zgodovine temelji na dejstvu, da so prav iz vojašnice, kjer danes domuje Park, 26. junija 1991 dopoldne na ceste zapeljali prvi tanki jugoslovanske armade in s tem začeli agresijo na pravkar osamosvojeno slovensko državo.
Razstava Pot v samostojnost bo v letošnjem letu, v okviru obeleževanja 30 – letnice prelomnih dogodkov naše narodne zgodovine, deležna dopolnitve in posodobitve.
Muzejsko ponudbo dopolnjuje več zanimivih zbirk in razstav. Zanimanja obiskovalcev je zlasti deležna zbirka z dragocenimi eksponati oklepne tehnike in artilerijskega orožja iz druge svetovne vojne in povojnega obdobja. Letalske zanesenjake navdušuje vse bogatejša letalska zbirka z več primerki znamenitih letal in helikopterjev, razstavljenimi razbitinami britanskega lovskega letala Supermarine Spitfire MJ116, ki je bilo v septembru 1944 sestreljeno nad Ljubljanskim barjem in katerega razbitine so bile kar 75 let »konzervirane« v barjanskih tleh in so zato osupljivo dobro ohranjene.
Obiskovalce s svojimi dimenzijami in zgodbo pritegnejo tudi muzejski »XXL« eksponati. Najbolj prepoznaven eksponat Parka vojaške zgodovine je tako podmornica P–913 Zeta. Devetnajst metrov dolga in 76 ton težka podmornica spada med t.i. žepne oziroma diverzantske podmornice razreda Una. V Park je prišla leta 2011 kot donacija Republike Črne gore, njen prevoz iz Boke Kotorske v Pivko pa je bil velik podvig.
Polnih pet let je podmornica uživala sloves največjega in najtežjega eksponata v Parku vojaške zgodovine, a v maju 2016 je v zahtevni logistični akciji v Park prispela nemška vojaška lokomotiva 52 4936 iz druge svetovne vojne, ki s težo 120 ton in dolžino 23 metrov kraljuje med velikimi eksponati pivškega muzeja.
V ponudbo Parka vojaške zgodovine je vključena tudi utrdba Alpskega zidu na Primožu. Ob poti je postavljenih več informativnih tabel o naravnih, kulturnih in zgodovinskih zanimivostih Pivške kotline. Z vodnikom pa se lahko obiskovalci sprehodijo tudi v notranjost podzemne utrdbe. Hoje željni obiskovalci se lahko podajo tudi za pohod po Krožni poti vojaške zgodovine, ki povezuje Park vojaške zgodovine, podzemno utrdbo na Primožu, Šilentabor nad Zagorjem, kjer je bil ob koncu srednjega veka zgrajen največji utrdbeni sistem na Slovenskem, in turistično vas Narin.
Posebnost pivškega muzeja je vozni del zbirke. Po zgledu najboljših vojaških muzejev ima Park vojaške zgodovine tudi osmem delujočih oklepnikov in več drugih vojaških vozil. Dinamični prikazi voženj z oklepniki predstavljajo pomembno doživetje za obiskovalce. Posebno doživetje pa je tudi vsakoletni Festival vojaške zgodovine, ki je postal največji turistični dogodek v občini in regiji ter hkrati tudi največji vojaškozgodovinski spektakel v Sloveniji, ki vsako leto v septembru v Pivko privabi več tisoč obiskovalcev.
Park vojaške zgodovine je danes kot sodoben muzejsko-turistični kompleks zgodba o uspehu. V okviru projekta je namreč uspelo rešiti ne samo propadajočo vojašnico, ampak tudi ogromno vojaškozgodovinske dediščine, ki je bila obsojena na uničenje. Občina Pivka se je s Parkom vrisala tako na turistični zemljevid Slovenije kot tudi Evrope, naša domovina pa je z njim pridobila ne samo vojaški muzej, ki se lahko postavlja ob bok vojaškim muzejem drugih držav, ampak tudi muzejsko razstavo, ki na kraju, od koder se je začela agresija jugoslovanske vojske na Slovenijo, govori o vojni za obrambo samostojnosti in končni zmagi.
Vabilo
Park vojaške zgodovine bo v letošnjem letu, ko obeležujemo 30. obletnico naše samostojne Slovenije, razširil, dopolnil in posodobil razstavo Pot v samostojnost.
Pomembno vlogo pri osamosvojitvi naše Slovenije ste odigrali tudi Slovenci, ki živite zunaj Republike Slovenije. Vplivali ste že na oblikovanje ideje o samostojnosti, sodelovali ste pri obveščanju v času osamosvajanja, po koncu pa ste ključno prispevali k mednarodnemu priznanju Slovenije. Zato je prav, da svoje mesto v razstavi dobi tudi ta pomemben vidik naše osamosvojitve.
V sodelovanju s Parkom vas vabimo, da malce pobrskate po vaših domovih, prostorih vaših organizacij in razmislite, ali hranite kakšen predmet (transparenti, zastave, majice,…) iz tistih časov, ki bi ga lahko razstavili in tako na zanimiv način predstavili vaš izjemen prispevek.
Pišite nam na elektronski naslov pr.urad.slovenci@gov.si
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
