Med 14. in 16. majem 2025 so učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Banjaluki in Slatini ter člani Društva Slovencev "Triglav" obiskali slovensko skupnost v Porabju, natančneje v mestu Števanovci na Madžarskem. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila Ana Marjanović.
Šlo je za tridnevni program, ki ga je za nas organizirala učiteljica Metoda Perger, v katerem smo si lahko ogledali, kako živi slovenska narodna manjšina na Madžarskem, kako je organiziran pouk ter kako ohranjajo slovenske običaje in tradicijo.
Naš izlet v Porabje smo začeli v sredo, 14. maja 2025, naš prvi postanek pa je bila Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti. Je osrednja območna knjižnica za Mestno občino Murska Sobota, to je za 12 občin (med drugim Beltince, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice itd.) in krajevna knjižnica za Prekmurje, Prlekijo in Porabje. Knjižnica ima oddelek za učenje, splošno izobraževanje in mladino ter zbira slovensko tiskano gradivo, znanstveno, strokovno in jezikoslovno literaturo ter drugo gradivo o regiji, zlasti starejše slovensko pomursko tiskano gradivo in literaturo v madžarskem jeziku. Zagotavlja reden dotok slovenske literature v slovensko Porabje na Madžarskem in izmenjuje znanstveno literaturo z madžarskimi in avstrijskimi knjižnicami. Naša gostitelja, knjižničarka Metka Celec in namestnik direktorja Albert Halász, sta nam na kratko predstavila delo knjižnice in številne projekte, v katere sta vključena.
Po ogledu knjižnice smo si na kratko ogledali Soboško jezero, ki je sicer umetno jezero, a je videti, kot da se je naravno zlilo z okolico. Na obali jezera stoji paviljon Expano, ki je nastal v okviru projekta »Vrata Pomurja – Regionalni promocijski center« in predstavlja naložbo v krepitev turističnega, gospodarskega, kulturnega in športnega potenciala Pomurja.
Po kratkem sprehodu smo nadaljevali pot do mesta Števanovci v občini Monošter, kjer nas je pričakala naša gostiteljica, ravnateljica Dvojezične osnovne šole »DOS Števanovci« Agica Holecz. Namestili smo se v domu ob cerkvi in po večerji smo v pogovoru z Agico slišali o zgodovini kraja, ki je dobil ime po cistercijanskem opatu svetemu Štefanu Hardingu iz Anglije, in si ogledali cerkev, ki mu je bila posvečena. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1785 na mestu prejšnje kapele, notranjost pa je bogato okrašena in poslikana. Leta 2005 je bila v levi ladji cerkve postavljena spominska plošča z imeni pastorjev in kaplanov, ki so tukaj služili med letoma 1785 in 2001. Med temi duhovniki je bilo veliko neslovanskih narodnosti, vendar so se mnogi naučili lokalnega slovanskega narečja in v njem maševali.
Sveto mašo v slovenskem jeziku obhajajo enkrat na mesec, slovenska molitev pa je prisotna tudi na madžarskih mašah. Leta 2007 so orgle dopolnile sto let, takrat je prišlo tudi do njihove obnovitve. Liturgijo od leta 2010 spremlja stalen cerkveni pevski zbor. Pred cerkvijo se bohotijo mogočne lipe, ki dajejo kraju svojevrstno vzdušje
Drugi dan obiska, v četrtek, 15.05.2025. Po zajtrku smo obiskali Dvojezično osnovno šolo Števanovci, kjer sta nam učenca Melissa in David predstavila izobraževalni sistem, tradicije in običaje, jedi ter splošno življenje slovenske skupnosti v Porabju, nekoč in danes. V zanimivih predstavitvah smo si lahko ogledali, koliko so se življenjske razmere spremenile na bolje in koliko se je ohranilo tradicij, običajev in jedi. Gostitelji so nam pripravili tudi dve zanimivi delavnici, lončarsko delavnico in delavnico izdelovanja cvetlic iz krep papirja. Vsi smo sodelovali in spoznali postopek izdelave okraskov ter tehnike, ki jih je treba uporabiti, da bodo čim lepši, vsak pa je odnesel domov tisto, kar je naredil, kot spominek. Na lončarski delavnici nam je s pomočjo pravega lončarskega mojstra uspelo izdelati sklede, skodelice in krožnike, nekatere takoj, nekatere pa po več poskusih, ki jih bo naša učiteljica Metoda po sušenju in žganju prinesla v Banjaluko.
Po delavnicah smo se odpravili v Graničarski muzej v Števanovcih, kjer smo v nekdanji karaveli, na stalni muzejski razstavi, dobili vpogled v vsakdanje življenje mejne straže, ki je tu služila do leta 2006. Ogledali smo si sobo za dežurstva s celotno telefonsko centralo, uniforme in orožje ter predmete iz sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja: stražniško bundo, škornje, čutaro, torbo za patruljiranje, opremo za kemijsko zaščito in še marsikaj. Zanimiv predmet iz najstrožjih časov »železne zavese« je »obutev«, s pomočjo katere so želeli pretentati mejno stražo: to so jelenja kopita, ki so jih privezali na čevlje, in z njimi puščali lažne živalske sledove. Drugi nevsakdanji eksponat je zvezek, v katerega so zabeležili imena tistih domačinov, ki so prijavili oziroma pomagali ujeti nezakonite prestopnike meje. Na dvorišču smo videli terensko vozilo Lada Niva, mejni kamen, graničarsko kabino in krajši odsek pograbljenega obmejnega pasu z ograjo iz bodeče žice. Na ogled je tudi originalna mejna rampa s prehoda v kraju Hegyeshalom proti Avstriji in celo vozilo dvoživko, s katerim so patruljirali na Nežidrskem jezeru in okoli njega
Po ogledu tega muzeja nas je Agica peljala na ogled vasi Andovci, najmanjše slovenske vasi v Porabju, kjer smo si na dvorišču Porabske domačije lahko ogledali Mali Triglav - skalo, ki so jo v Andovce prepeljali iz narodnega parka v okolici najvišjega vrha Slovenije Triglava. Danes gre za edinstven narodni in kulturni spomenik, pravi »simbol slovenstva« v skrajnem zahodnem kotičku Madžarske. V podstavek so mu vgradili po en kamen iz vseh krajev Madžarske, kjer živijo Slovenci. Torej ne le iz sedmih slovenskih vasi v okolici Monoštra, temveč tudi iz Sombotela, Budimpešte in Mosonmagyaróvára. Mimogrede, s te točke se vsako poletje napoti skupina zanesenih porabskih Slovencev, da bi se po tristokilometrskem pešačenju končno povzpeli na slovenski očak Triglav.
Pomemben turistični in kulturni spomenik v Andovcu je porabska hiša, ki je stara poldrugo stoletje. Zunanjost in notranja oprema zgradbe tudi po prenovi zvesto ohranja nekdanji kmečki način življenja. V avtentičnem bivalnem okolju se lahko sprehodimo od kuhinje s starimi ploščicami in vgrajenim štedilnikom vse do kmečke spalnice. Debelina zidov zgradbe dosega pol metra in služijo kot odlična toplotna izolacija. V tej spominski hiši so ohranjeni predmeti iz davnih časov, ki so nam dali predstavo o tem, kako so ljudje nekoč živeli na teh območjih in kakšno delo so opravljali.
Čeprav je bilo vreme oblačno in včasih deževno, se nismo mogli zadržati, da ne bi najmlajših peljali v Ekološki doživljajski park v Andovcih. Pustolovska steza Cekinček je mešanica naravnega in pustolovskega parka. Zaščitene rastline in živali v pokrajini so predstavljene na trojezičnih panojih ob stezi, ki je dolga približno kilometer. Obiskovalci s postajališča na postajališče napredujejo med reševanjem zanimivih in igrivnih nalog, med drugim pa se morajo spopasti z blodnjakom in s pomočjo daljnogledov najti skrite živali na območju parka.
Uspelo nam je iti tudi do prave madžarske restavracije, Székely Tanya, blizu Monoštra, kjer smo si lahko ustvarili vtis tradicionalne madžarske restavracije in kupili tudi nekaj spominkov, in potem se sprehodili po Monoštru oziroma Szentgotthárdu, kot se imenuje po madžarsko. Je mesto v zahodni Madžarski v Železni županiji. Nahaja se na bregovih reke Rabe, ob meji z Avstrijo, in je kulturno središče madžarskih Slovencev.
Zadnji dan našega obiska se je začel z ogledom muzeja Avgusta Pavla, kjer nas je gostiteljica Margit Mayer popeljala skozi štajersko hišo, ki je bila prvotno zgrajena za delavce tovarne kos, od leta 1982 pa sta v njej postavljeni lokalnozgodovinska razstava poimenovana po Avgustu Pavlu in zbirka slovenske narodnosti. Stalna razstava predstavlja lončarstvo in način življenja Slovencev v okolici Monoštra. Muzej je poimenovan po jezikoslovcu, etnologu Avgustu Pavlu, ki se je ukvarjal z življenjem in jezikom tukaj živečih ljudi. Po tem smo se odpravili na Radio Monošter, kjer smo dali intervju novinarki Vallérii Czászár in se pogovarjali z radijskim direktorjem Attilo Bartakovicsom.
Polni vtisov s tega potovanja smo se odpravili domov v upanju, da bomo lahko gostili nekatere nove prijatelje, ki smo jih spoznali na tem zanimivem potovanju, ki nam ga je omogočila finančna podpora Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu po svetu.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.