Z veseljem vam predstavljamo čisto mlado društvo, ki je pred kratkim začelo delovati v južni Kaliforniji. Nadaljuj branje
Z veseljem vam predstavljamo čisto mlado društvo, ki je pred kratkim začelo delovati v južni Kaliforniji. Nadaljuj branje
Prvomajski prazniki so bili za naše rojake iz južne Kalifornije odlična priložnost za druženje v živo po dolgem času. Nadaljuj branje
Študijski center za narodno spravo v video dogodku predstavlja video pričevanje Mari Kosem Celestina
Tokrat bo z nami pričevalka Mari Kosem Celestina, ki je bila rojena leta 1930 v Dolu pri Ljubljani. Pri hiši je bilo šest otrok, doma so imeli mesnico. Ko so Nemci leta 1943 očeta zaprli v Begunje, so se domači bali, da ga bodo ustrelili kot talca. Mama ga je uspela rešiti preko poznanstev. Zapor mu je nudil varnost pred partizani, ki bi ga gotovo ubili, saj so ga že večkrat iskali. Po prihodu iz zapora se je oče umaknil od doma, vodenje mesnice pa je prevzela mama. Ostala je sama z otroki in teto. Življenje je bilo težko in stresno, ponoči so večkrat prišli partizani in jim pobrali vse, kar so imeli. Živeli so v stalnem strahu.
Ker je bil oče na seznamu za likvidacijo, se je družina leta 1945 umaknila na Koroško. Marin brat Alojzij, ki je bil med vojno vpoklican v nemško vojsko, se je kasneje pridružil domobrancem. Po umiku v Vetrinj je bil z ostalimi domobranci vrnjen v Slovenijo in umorjen. Stara mama je čez nekaj let povedala, da je eden od domačinov rekel: »Ker ta starega nismo dobili, je pa ta mladi ‘crknil’.« Šest tednov so bili nastanjeni na Vetrinjskem polju, nato pa premeščeni v Špital. Gospa Mari ima na bivanje v taborišču lepe spomine. Bili so srečni, da so lahko živeli v miru, čeprav daleč od doma. Leta 1949 so prišli v ZDA, v Minnesoto. Oče je delal v klavnici, ponoči pa v rudniku, leta 1953 so se preselili v Cleveland in tam kupili hišo.
Marin mož je bil doma iz Zagorja in je bil med vojno prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Bil je v ujetništvu v Franciji in Italiji, po vojni pa je želel priti v Ameriko. Najprej je emigriral v Argentino, od tam je prišel v Cleveland, kjer se je srečal z Mari in sta si ustvarila družino.
Pričevanje sta oktobra 2011 v Clevelandu posneli Marta Keršič in Jelka Piškurić. Za objavo sta ga pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.
Prisluhnite pričevalki Mari Kosem Celestina na spodnji povezavi.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF (American Slovenian Education Foundation) organizira letno ASEF galo, ki bo letos v celoti potekala preko spleta.
ASEF gala je vsakoletni dogodek, ki je namenjen počastitvi globalnih slovenskih uspehov in povezovanju slovenskih znanstvenikov, profesorjev, športnikov, poslovnežev in študentov. ASEF gala 2021 bo prvič v celoti potekala virtualno. Spremljati jo bo možno preko spleta v soboto, 17. aprila, ob 20.00 po srednjeevropskem času (CET) oziroma 11.00 po pacifiškem standardnem času (PT).
Na dogodku se nam bo pridružila astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams, ki je kar dvakrat obiskala Mednarodno vesoljsko postajo in je v vesolju preživela 195 dni ter bo na dogodku prejela ASEF-ovo Nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke. Galo bo med drugimi kulturno obogatila transmedijska umetnica Eva Petrič, ki v živi in ustvarja v Ljubljani, na Dunaju in v New Yorku.
Prijave na ASEF galo so mogoče preko spletnega obrazca dosegljivega na https://www.asef.net/gala/. Udeležba na dogodku je brezplačna.
Dodatne informacije: info@asef.net
O ASEF-u: ASEF je Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija, ki podpira raznoliko skupnost nadarjenih in perspektivnih študentov v izgradnji družbe intelektualcev in voditeljev, ki temelji na odličnosti, značajskosti in prostovoljstvu. Cilj fundacije je okrepiti slovenske izobraževalne dejavnosti in združiti slovenske študente, profesorje in raziskovalce po vsem svetu.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
Slovenska skupnost v San Franciscu že od tridesetih let 20. stoletja v Slovenski hiši vsako leto praznuje pust. Gre za dogodek, pod pokroviteljstvom lokalne lože SNPJ, ki se odvija vsako leto, z izjemo kratke prekinitve med drugo svetovno vojno. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje organizirajo večerjo, na kateri si privoščijo krvavice. Več o dogodku je zapisal John Hutar.
Tako se glavna kuharica in pomočniki zberejo že v četrtek pred prireditvijo in pripravijo več kot 700 lbs (317 kg) krvavic. Število udeležencev pogosto preseže zmogljivosti dvorane in morajo občasno tudi zavračati tiste bolj pozne obiskovalce.
Jeseni 2020 se je več članov skupnosti zbralo in organiziralo »Virtualno Vinsko trgatev. Selitev tega dogodka na virtualno platformo je bila naravna izbira za pokrovitelja, Klub Slovenija. (Dogodek je bil prvič organiziran leta 1922 - pred skoraj 100 leti!). Zgodnja slovenska tehnološka pionirja France Rode in Zvonko Fazarinc sta prispevala k zgodnjemu uspehu takratnega tehnološkega zagona Hewlett Packard. Ta slovenska tehnološka tradicija se zdaj nadaljuje pod vodstvom dr. Jureta Leskovca (profesor univerze Stanford) in Ameriške slovenske izobraževalne fundacije (ASEF). S podporo Kluba Slovenija in sodelovanjem glasbenikov in pevcev, ki so redno nastopali na prireditvi v živo, je bil naš otvoritveni virtualni dogodek, ki je potekal septembra 2020, izjemno uspešen. Bili smo optimistični, da bo do februarja 2021 pandemija za nami in se bomo osebno zbrali za pust.
Ko je postalo jasno, da bo omejitev zbiranja preprečila organizacijo letošnjega pusta v živo, je Jožef Antolin (direktor uprave Slovenskega naprednega doma) začel zbirati »Skupino Trgatev« za sodelovanje na virtualnem pustnem dogodku. Prav tako je David McCormick, predsednik Kluba Slovenija, obljubil podporo. Tradicija mora živeti naprej!
Med načrtovanjem virtualnega pusta se porodila ideja, da bi vključili kulturne predstavitve, ki bi razložile zgodovino praznovanja pusta v različnih regijah Slovenije in tradicionalna živila, ki spremljajo praznovanje. Mia Rode, profesorica slovenskega jezika v naši skupnosti, je svojim študentom pomagala pri raziskovanju in sestavljanju predstavitev. Omeniti velja, da se je z leti veliko učencev pridružilo pouku s slabšim ali celo brez znanja slovenskega jezika - mnogi se vpišejo, da bi se povezali s svojimi predniki.
Splet nam je omogočil, da smo poleg prijateljev iz Kalifornije in Kolorada vključili tudi umetnike iz Slovenije. Končni rezultat je bila 100-minutna oddaja, ki je vključevala 20 glasbenih predstav in kulturnih predstavitev. Skoraj 100 gledalcev se je prijavilo na zoom dogodek z različnih delov Kalifornije, ZDA in Slovenije. Posnetka obeh virtualnih prireditev, Trgatev in Pust, sta zdaj na YouTube kanalu Slovenske kulturne prireditve v San Franciscu.
Nihče od vpletenih tega ne počne zaradi slave, vsi pa smo združeni v ponos slovenski kulturi, ki nas povezuje. Naša zveza s Slovenijo je različnih vrst: nekateri so se tam rodili in se priselili v ZDA; drugi so potomci priseljencev prve, druge ali tretje generacije. Eden je sicer Američan, vendar je skoraj desetletje živel v Sloveniji, da se je izuril v svoji obrti. Ena je kasneje v življenju odkrila, da ima slovenske korenine, prijatelj pa ji je rekel, "naj pride kdaj v našo slovensko hišo". Kot je običajno, je bila po prvem obisku zasvojena! Nato se je vpisala na tečaj slovenskega jezika in obiskala Slovenijo, da bi videla kraj svojih prednikov. Ena od nastopajočih je bil zelo uspešna v Sloveniji, zdaj pa prebiva v severni Kaliforniji.
Našo slovensko skupnost v San Franciscu odlikuje kakovost sodelovanja. Ne glede na to, ali ste nedavno prišli iz Slovenije, da bi delali pri tehnološkem start upu, ali ste tretja generacija Slovencev in se je vaša družina najprej naselila v rudarskem mestu v Minnesoti in se sčasoma odpravila v Kalifornijo, naša skupnost vas pozdravlja! Prinesite svojo harmoniko in z nami zaigrajte pesem; uživajmo skupaj ob hrani in kozarcu vina; in seveda sklenimo roke in zapojmo slovensko pesem ter si izmenjaj nekaj besed v slovenščini!
Slovenska skupnost na tem območju morda ni največja, vendar lepše lokacije, razen v Sloveniji, ne boste našli!
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
Pia Marija Oblak o mikrobni razgradnji plastike za boj proti onesnaževanju okolja
V ponedeljek, 21. decembra, je potekalo še zadnje letošnje predavanje v sklopu ASEF mladi umi. Pia Marija Oblak, ASEF Fellow 2019, je svoj 10-tedenski raziskovalni obisk v okviru ASEF štipendijskega programa opravila pri prof. Jerneju Murnu na Univerzi v Kaliforniji, Riverside, ZDA. Pia Marija je poudarila, da ji je izkušnja prinesla osebno rast in samostojnost, saj je delala v dinamičnem raziskovalnem okolju. Pridobila je nove praktične izkušnje in pristope k delu, nova poznanstva ter spoznavala različne kulture. ASEF-ova štipendistka je trenutno študentka mikrobiologije na magistrski stopnji na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Na poljudnoznanstvenem predavanju z 80-imi udeleženci se je osredotočila na izziv, ki ga predstavlja onesnaževanja okolje s plastiko, in sicer predvsem s plastičnimi polimeri. Zaskrbljujoče je predvsem, da letno proizvedemo od 350 do 400 ton plastike, od tega pa problematičen del pristane v oceanih. Odpadna plastika je stabilna in trpežna v odpadnih okoljih, zaradi česar je njena razgradnja otežena.
Mlada predavateljica pravi, da je rešitev za tako velik problem mogoče skrita v zelo majhnih organizmih. Bakterije in glive imajo velik potencial za razgradnjo plastike, saj imajo prisotne številne encime, s katerimi bi lahko razgrajevale tudi kompleksne sintetične polimere. Še posebej zanimivo je raziskovanje zmogljivosti ekstremotolerantnih gliv za razgradnjo plastičnih polimerov. Te glive najdemo na najbolj nepričakovanih delih planeta in so prilagojene na rast v prisotnosti različnih vrst stresa (npr. nizke temperature, visoka koncentracija soli, itd.). Je pa mikrobna razgradnja plastike počasen proces in le majhen korak k rešitvi globalnega problema. Odgovor Pie Marije na izhodiščno vprašanje, če bodo mikroorganizmi očistili planet, je sicer pritrdilen s pomembno dopolnitvijo, da bo treba za popolno dosego cilja veliko medsebojnega sodelovanja, saj mikroorganizmi ne morejo opraviti vsega sami, pomemben je tudi odnos ljudi do okolja.
Dogodek je bil organiziran v sklopu serije predavanj ASEF mladi umi. Gre za program, v katerem se Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) povezuje z lokalnimi organizacijami v mladinskem sektorju, ki delujejo v krajih, iz katerih prihajajo predavatelji. Pri tem dogodku se je ASEF povezaval s Klubom zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ). Delovanje KZSŠ je predstavil predsednik Kluba Rožle Stajner, ASEF Fellow 2019 Anja Tušar pa je povezovala dogodek.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
V Sloveniji vsako leto tretji petek v mesecu novembru praznujemo dan slovenske hrane, ki ga že deset let zapovrstjo pričnemo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Kljub temu, da je letos precej drugačno leto, je prav, da obeležimo ta dan, ki bo ta petek, 20. novembra.
Vabljeni, da se pridružite tudi vi, rojaki, ki živite v zamejstvu in po svetu, in svoj prvi obrok v tem dnevu pripravite v slovenskem duhu. Tradicionalni slovenski zajtrk običajno zajema kruh, maslo, med, mleko in jabolko. To pa še zdaleč ni edina možnost, zato nas zanima, kako ga boste, glede na vaše zmožnosti, pripravili vi.
Veseli bomo, če pri tem naredite tudi kakšno fotografijo in nam jo pošljete pr.urad.slovenci@gov.si.
Tako bomo še bolj povezani in bomo na poseben način Slovenci po vsem svetu skupaj praznovali ta dan.
Več o tradicionalnem slovenskem zajtrku lahko preberete na spodnji povezavi.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji in Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) organizirata Slovensko-ameriški virtualni akademski simpozij (SAVAS), ki bo potekal prek spleta v ponedeljek, 16. novembra 2020, od 17. do 20. ure (CET) / od 11. do 14. ure (EST) / od 8. do 11. ure (PST).
SAVAS bo povezal profesorje, administratorje in druge akademike iz obeh držav, ki jih zanima krepitev formalnih, neformalnih, raziskovalnih odnosov ali odnosov, usmerjenih v izmenjavo. Cilj simpozija je prikazati primere zelo uspešnega sodelovanja med ZDA in Slovenijo, predstaviti razpoložljive podporne mehanizme in udeležencem simpozija omogočiti, da se srečajo z drugimi udeleženci na svojih področjih v ZDA in Sloveniji.
Na simpoziju bosta nastopila dva osrednja govorca; Robert Jeraj, Ph.D., je profesor medicinske fizike na Univerzi Wisconsin-Madison v ZDA, Anja Svetina Nabergoj, Ph.D., pa je izredna profesorica za podjetništvo na Ekonomski fakulteti Univerze Ljubljane v Sloveniji.
K udeležbi na simpozij so vabljeni vsi udeleženci, zainteresirani za krepitev formalnih, neformalnih, raziskovalnih ali na izmenjavo usmerjenih akademskih odnosov med Slovenijo in ZDA na vseh ravneh in področjih. Udeležba je brezplačna in odprta za akademsko javnost, potrebna je le predhodna prijava do petka, 13. novembra 2020. Simpozij bo potekal v angleškem jeziku.
Dodatne informacije so na voljo na spletni strani simpozija.
Vabljeni k prijavi!
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
V četrtek, 15. oktobra, je v sklopu poljudnoznanstvenih predavanj ASEF Speaker Series, dr. Domen Novak, izredni profesor elektrotehnike in računalništva na Univerzi v Wyomingu, predstavil skupno točko robotov, pacientov po možganski kapi in računalniških iger. ASEF profesor dr. Novak je na zelo zanimiv način povzel svoje večletno raziskovanje na področju, ki zajema računalniške igre, rehabilitacijo po kapi in pomen osebnega pristopa med pacientom in terapevtom.
Dr. Novak je že tekom svojega doktorskega dela razvijal rehabilitacijski robot oz. aparat, ki bi pomagal pacientu po kapi premikati roko v sklopu rehabilitacijskega programa. Rehabilitacijske robote se razvija predvsem zato, ker se aparat ne utrudi in lahko pomaga pri vadbi 24 ur na dan, kar človeški terapevti ne zmorejo. Vseeno pa je dr. Novak s skupino v poskusih odkril, da se osebnega pristopa, ki ga ima terapevt, ne da nadomestiti. Prav tako pa je predavatelj, ki je na področju aktiven že od leta 2013, ugotovil, da je zelo pomembno razviti rehabilitacijski aparat, ki bo prilagajal težavnost gibov na podlagi uspešnosti v nalogi in na podlagi fizioloških odzivov. Naloge so izzivi v obliki računalniških iger, ki dodajo gibom, ki jih mora pacient večkrat ponoviti, smisel. Pacienti po kapi so tako bolj uspešno vadili, saj jih je zamotila tudi računalniška igra, hkrati pa je rehabilitacijski robot zaznal, ali je izzive v igri treba otežiti in prilagodil težavnost gibov.
Dr. Novak je izredni profesor na Univerzi v Wyomingu. Njegovo glavno raziskovalno področje je interakcija med človekom in robotom, zlasti rehabilitacijska robotika. Da bi dosegel svoje cilje na tem področju, uporablja strokovno znanje na področju robotike, obdelave biomedicinskih signalov, fuzije senzorjev in navidezne resničnosti.
ASEF ima trenutno odprt razpis za štipendije, prek katerega lahko dobite priložnost 10-tedenskega raziskovalnega obiska pod mentorstvom dr. Novaka na Univerzi v Wyomingu.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
Študijski center za narodno spravo v video dogodku predstavljavideo pričevanje Slovenke iz Clevelanda Marije Oblak Žakelj.
Gospa Marija Žakelj se je rodila leta 1926 v vasi Graben pri Sv. Gregorju nad Ribnico. Bila je četrta od devetih otrok. V hiši, kjer je obiskovala osnovno šolo, se je rodil Janez Evangelist Krek. Oče je imel pred drugo svetovno vojno lesno trgovino in kmetijo. Čeprav so živeli skromno, so bili zadovoljni in jim ni ničesar primanjkovalo.
Začetek druge svetovne vojne je v njihovo družino, vas in širšo okolico prinesel drastične spremembe. Okupirani so bili s strani Italijanov, temu je kmalu sledilo partizansko nasilje. Partizani so izvajali rekvizicije, oropali gostilno, trgovino in številne domačije. Nato so začeli z umori, med katerimi je Mariji posebej ostal v spominu umor njene birmanske botre, učiteljice Ivanke Novak, ki so jo umorili visoko nosečo, tik pred porodom. Po smrti so pri njej našli pismo nerojenemu otroku, ki mu ga je napisala v slovo. Umorili so tudi bratranca Marijinega očeta in precejšnje število Ciganov.
V svojem pričevanju je Marija spregovorila tudi o tem, kaj se je med vojno in po njej dogajalo z njenimi brati in družino in kako se je kot begunka vživela v življenje slovenske skupnosti v Clevelandu, kamor je prišla leta 1949.
Pričevanje sta leta 2016 v Clevelandu posnela sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Boštjan Kolarič, za objavo pa sta ga pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.
Prisluhnite spominom Marije Oblak Žakelj!
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.