Na pobudo dr. Barbare Zorman Univerze na Primorskem so učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Banjaluki vzpostavili sodelovanje s študentkami, ki v Kopru obiskujejo drugi letnik študija pedagogike. Sodelovalo je devetinštirideset študentk. V okviru praktičnega dela pri predmetu Medkulturnost v vzgoji in izobraževanju, ki ga vodi dr. Barbara Zorman, so se preko zooma povezale z učenci, ki se učijo slovenščino pri Barbari Hanuš. Študentke so učence povprašale po njihovem odnosu do Slovenije, o delu Društva Slovencev Triglav ter o življenju v Banjaluki.
Nekatera njihova spoznanja:
Spoznala sem, koliko smo si različni a hkrati podobni. Koliko se lahko naučimo od drugih kultur in s tem popestrimo svoje življenje. Vesela sem za to izkušnjo !
Preko intervjuja sva izvedeli, da je Banjalučanom naša kultura zanimiva in se precej razlikuje od naše. Spoznali sva , da za biti učenje slovenščine resničen zalogaj, hkrati pa si prizadevajo za učenje slovenščine, da bi se lažje vključili v slovensko študijsko in delovno okolje.
Lepo je videti, kako pripadniki drugega naroda cenijo slovenski narod, kulturo in jezik. Zanimivo je videti, kakšno željo imajo po učenju slovenščine, že to, da imajo možnost gledati slovenske televizijske programe jim pomeni veliko. Spoznavali sva, da je učenje slovenščine velik izziv in da smo lahko ponosni na naš posebni jezik in kulturo.
Ugotovila sem, da ljudje dajejo svojim koreninam velik pomen in se z njimi želijo seznaniti, spoznati obstoječo kulturo in biti delček le te.
Predvsem me je intervju pozitivno presenetil, saj nisem pričakovala tako pozitivne izkušnje. Z intervjuvanko smo se res dobro ujele in se pogovarjale dolgo časa in se tudi dogovorile, da gremo na kavo, ko pride v Slovenijo. Navdušena sem, ko vidim, da se ti ljudje iz drugih kultur samoiniciativno želijo učiti našega jezika, ki pravzaprav ni lahek za učenje. Res sem vesela, da sem imela priložnost imeti tako izkušnjo.
Nad pogovorom z dijakinjo iz Banjaluke, ki ima slovenske korenine, sva bili pozitivno presenečeni, saj je bila zelo zgovorna, njeno znanje slovenščine je odlično, izrazila je navdušenje nad Slovenijo in željo po prebivanju ter študiranju v Sloveniji. Čeprav je bila Slovenka mama njene babice, tudi sama ohranja slovensko kulturo in jezik ter zase in za svojo družino pravi, da so tako Slovenci kot Srbi. Lepo je videti željo dijakinje po stiku s slovenskimi koreninami.
Pogovor je pustil izjemen vtis. Veseli me, da se s takim veseljem učijo slovenščine in da jim ta toliko pomeni. Lepo je videti, da se zanimajo še za druge kulture. Veseli me tudi, da si želijo spoznati Slovenijo in njene prebivalce in nekoč tudi priti sem.
Pogovor z gospo iz Bosne, ki ima slovenske korenine , je bil zelo sproščen in prijeten. Obe se strinjava, da je bila to pozitivna izkušnja, preko katere sva lahko spoznali tako njeno kulturo kot tudi našo skozi njene oči. Najzanimivejše je to, da se gospa v Sloveniji počuti kot doma, da zelo ceni našo naravo in prijaznost med ljudmi. Prav tako pa nama je povedala, da se ji zdimo Slovenci narod, ki zelo ceni svoj jezik, kulturo in državo.
Pogovor z gospo mi je dal vpogled v drugačen način življenja, saj je njena družina razseljena. Sama živi v Banjaluki, ena hčerka živi v Ljubljani, druga na Dunaju. Kot upokojenka je zelo aktivna, kar mi je bilo zelo všeč.
Intervju naju je pozitivno presenetil, saj sva tudi sami začeli gledati na našo kulturo še bolj pozitivno, pridobili sva informacije, kako je živeti v tujini in osebni pogled na življenje v Banjaluki.
Pri intervjuju z gospodom Mladenom Bubonjićem sva ugotovili, da veliko ve o zgodovini svoje družine in o slovenski kulturi. Podal nama je tudi veliko informacij o samem društvu. Čeprav je zelo zaposlen, si je vzel veliko časa, da je odgovoril na najina vprašanja.
Po pogovoru z Barbaro Hanuš sva spoznali, kako pomembna je empatija in razumevanje pri delu z učenci priseljenci. Pokazala nama je, da lahko vsak z neko željo in voljo pomaga učencem priseljencem po svojih najboljših močeh ne glede na poklic ali pozicijo v šoli.
Študentke drugega letnika pedagogike na Univerzi na Primorskem
