Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, program Predšolska vzgoja, je dolgoletno tradicijo sodelovanja z vrtci in šolami na avstrijskem Koroškem nadaljevala s projektom Brezmejna slovenščina. Objavljamo prispevek o projektu, ki ga je pripravila koordinatorica projekta Mojca Zupan.

Dijaki 3. letnikov (v šolskem letu 2022-2023) so pripravili tri predstave za otroke: Lutkovno predstavo Čepica veselja (Jan Werich, Andrej Rozman Roza) pod mentorstvom in vodstvom profesoric Katje Virant Iršič in Petre Županič ter zunanje sodelavke Sonje Kononenko, gledališko predstavo Maček Mačkursson (Hallveig Thorlacius, avtorska priredba Svetlana Makarovič), pod mentorstvom in vodstvom profesoric Barbare Krajnc Avdič, Mojce Trilar in Jasne Potočnik, ter plesno-gledališko predstavo Zlata ladja (Kajetan Kovič), pod mentorstvom in vodstvom Sinje Ožbolt in Jasne Potočnik.

Sceno, rekvizite, lutke izdelajo dijakinje in dijaki sami pod vodstvom mentoric. Ob predstavah so dijakinje in dijaki z mentoricami zasnovali tudi vsebinsko povezane delavnice: gibalne, plesne, likovne in glasbene, ki jih izvedejo po predstavi. Skupaj je pri izvedbi predstav in delavnic sodelovalo 91 dijakinj in dijakov.

Letos smo gostovali v Selah, Bilčovsu in Celovcu, kjer so se dogodka udeležili vrtčevski otroci in tudi otroci nižjih razredov ljudskih šol – vseh skupaj je bilo približno 180. Gostovanje smo izpeljali 28. 9. 2023. Dijakinje in dijake je spremljalo sedem profesoric in profesorjev: Sinja Ožbolt, Andraž Mazi, Katja Virant Iršič, Petra Županič, Mojca Trilar, Katja Kos in Mojca Zupan. Pri organizaciji gostovanja nam logistično pomaga Strokovno pedagoško združenje - Pädagogische Fachvereinigung, Celovec / Klagenfurt, natančneje profesorica slovenščine Lucija Ogorevc-Feinig.

Strokovne delavke vrtce in šol na avstrijskem Koroškem se našega gostovanja zelo veselijo. Otroci predstave spremljajo zelo doživeto, spontano se odzivajo na različne situacije, njihovi odzivi pa kažejo, da jim predstave omogočajo doživljanje literarnega sveta, slovenščino doživljajo kot prijeto izkušnjo, identificirajo se literarnimi junaki. Tudi na delavnicah zavzeto in z zanimanjem sodelujejo, dijaki in dijakinje z njimi komunicirajo izključno v slovenščini, kar ne predstavlja težav niti otokom, ki sicer slovensko govorijo slabše. 

Po dogodku pa strokovne delavke vrtcev našim dijakom predstavijo organiziranost slovenskega šolstva na avstrijskem Koroškem, položaj slovenščine v javnem prostoru na tem območju in težave, ki se pri tem pojavljajo. Dijaki tako spoznajo, kako dragoceno je za koroške Slovence prizadevanje za ohranjanje slovenske kulture in jezika v zamejstvu.