Ciril Soršak, eden od soustanoviteljev Kanadskega slovenskega kongresa, je v procesu slovenskega osamosvajanja in prizadevanj slovenskih rojakov v Kanadi za slovensko samostojnost odigral prav posebno vlogo. Kot ustanovitelj in dolgoletni vodja slovenske folklorne skupine Nagelj v Torontu je s svojimi plesalkami in plesalci poskrbel, da so imeli takratni odmevni slovenski dogodki v tej državi še dodatno slovensko vsebino in dušo.

 

Medtem ko je bil ob sami slovenski osamosvojitvi Soršak v Sloveniji na ustanovnem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa v Cankarjevem domu, so številni člani skupine dejavno pomagali pri organizaciji velikih slovenskih shodov, demonstracij in slovesnosti v Torontu, zunanjo podobo so ozaljšali s slovenskimi narodnimi nošami, po njegovi vrnitvi v Kanado pa so tudi zaplesali in s svojimi predstavami očarali ne le slovensko množico, pač pa tudi številne kanadske televizijske in druge medije. Njihova poročila o dogajanju v Sloveniji in v Kanadi so bila tako tudi po zaslugi Naglja zelo obširna, naklonjena in seveda slikovita.

 

Slovenci so takrat demonstrirali pred parlamentom Ontaria v Torontu, se zbrali pred torontsko mestno hišo, imeli velik shod (čez 2.000 rojakov) pri slovenski župniji Marije Brezmadežne, slavili slovensko neodvisnost na Slovenskem letovišču v Boltonu (Toronto), kjer se je po oceni kanadske televizije zbralo okoli 5.000 ljudi, itd. Ciril Soršak je takrat, kot graver, izdelal spominsko ploščo z imeni 28 žrtev slovenske osamosvojitvene vojne, ki je bila inavgurirana pred mestno hišo v Torontu julija 1991 – tudi ta dogodek je prenašala kanadska televizija. Poskrbel je tudi za okrasitev slovenske zastave, ki jo je prinesel iz domovine. Zastavo so praporščaki v povorki slovesno prinesli na prireditev 15. januarja 1992, na dan večinskega (tudi kanadskega) mednarodnega priznanja Slovenije kot neodvisne države. Seveda na prireditvi ni manjkala plesna skupina Nagelj. Zastava je potem ostala vrsto let v prostorih konzulata Republike Slovenije v Torontu.

 

SFS Nagelj je - tudi kot članica kanadskega Sveta za kulturno izročilo etničnih skupnosti (Community Folk Art Council) – v desetletjih redno gostovala po Kanadi, ZDA in v Sloveniji. O pomenu skupine priča dejstvo, da so nekateri člani skupine zdaj voditelji v slovenskih društvih.

Ciril Soršak, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo (simbol Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Ciril Soršak se je rodil leta 1937 v Drumlažnem pri Slovenski Bistrici na Štajerskem. Leta 1942 mu je za posledicami mučenja s strani Nemcev umrl oče. Leta 1954 je končal srednjo industrijsko šolo v Mariboru in postal orodjar. Maja 1958 se je preselil v Kanado in se nastanil v Torontu, kjer je živel njegov stric, redovni brat. Ta ga je vpeljal v delo in življenje župnije Marije Pomagaj. Brez denarja in kakršnega koli znanja angleščine je moral poprijeti za vsako delo, da si je zaslužil za vsakdanji kruh, a to ga ni odvrnilo od prostovoljstva in druženja z rojaki. Še tisto leto je bil med ustanovnimi člani mladinskega kluba, že naslednje leto pa se je folklorni del odcepil in se poimenoval Slovenska folklorna skupina Nagelj. Delovanje skupine je bilo zanj naslednjega pol stoletja največji »slovenski« življenjski projekt, dejaven pa je bil tudi na številnih drugih področjih. Več let je bil odbornik pri Vseslovenskem kulturnem odboru (VSKO), bil je med ustanovitelji Slovenske igralske skupine Toronto (SIST) in bil sploh aktiven v slovenski gledališki dejavnosti, sodeloval je pri obeh slovenskih župnijah v Torontu (Marija Pomagaj, Marija Brezmadežna), Slovenskem domu za starejše Lipa, Slovenskem letovišču in še marsikje. Ciril Soršak na marsikateri od fotografij iz tistih časov manjka – bil je namreč izjemno aktiven tudi kot fotograf, ki je začutil zgodovinskost trenutkov in vestno beležil dogajanje. Njegov fotografski arhiv obsega več kot 30.000 posnetkov.

 

Za svoje delo v slovenski skupnosti je Ciril Soršak prejel številna priznanja, med njimi, ob 40-letnici Naglja, tudi odlikovanje Častni znak svobode Republike Slovenije.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.