Dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml., žena in mož, pomembna kulturna stebra slovenske skupnosti v Argentini, pomemben je bil tudi njun vpliv na vrsto mladih, ki so svoje sobote preživljali na slovenskem srednješolskem tečaju Marka Bajuka, sta si aktivno prizadevala za osamosvojitev Slovenije.

 

Od blizu sta bila priči jugoslovanskemu napadu na Slovenijo, saj sta bila tiste zgodovinske dni leta 1991 v domovini. Kot glavni urednik Svobodne Slovenije, enega od osrednjih časopisov slovenske emigracije v svetu, je bil Debeljak v času osamosvojitve prek telefonske zveze v stalnem stiku s Slovenijo. Skrbel je, da so ažurno poročali o dogodkih in stanju, zaradi prednosti časovne razlike pa so pogosto kako vest objavili celo pred osrednjimi slovenskimi tiskanimi mediji. Ko je v Argentini potekal, sicer formalno neveljaven, referendum za samostojno Slovenijo, je prav on glasovnice osebno ponesel v Ljubljano in jih tam, kot gesto podpore, slovesno predal volilnim oblastem. Na političnem področju v slovenski diaspori je bila aktivna tudi dr. Cukjati, delovala je v okviru Slovenske ljudske stranke, bila je ožja sodelavka Miloša Stareta, predsednika Narodnega odbora za Slovenijo. Delovala je v vodstvu stranke in kasneje (po slovenski osamosvojitvi) v argentinski sekciji Slovenskih krščanskih demokratov.

 

Dr. Katica Cukjati, profesorica prava in državljanske vzgoje ter odvetnica, je rada poudarjala, da je bila ena prvih, ki se je rodila v slovenski skupnosti, ki se je v povojnem času naselila v Argentini. Njena mati se je namreč na dolgo pot v novo deželo podala noseča. Njen mož Tine Debeljak mlajši, publicist, pesnik in urednik, sin slovenskega literarnega kritika, prevajalca, urednika in pesnika dr. Tineta Debeljaka, se je rodil v Sloveniji in je v Argentino prišel šele v študentskih časih.

 

Bila sta zavzeta kulturnika,  Dr. Cukjati je bila od leta 2005 pa vse do smrti predsednica Slovenske kulturne akcije, osrednje kulturne organizacije Slovencev v Argentini, Debeljak pa je bil dolga leta njen član, vodil pa je tudi znanstveni in jezikoslovni oddelek. Urejala sta kulturno revijo Meddobja in sodelovala pri drugih publikacijah in biltenih. Veliko truda sta vlagala v povezovanje med kulturniki v matici, zamejstvu in v diaspori.

dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml. (na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).
Vir fotografije dr. Cukjati: Muzejsko društvo Škofja Loka, vir fotografije g. Debeljaka: Novi Glas.

Zavedala sta se pomembnosti prenosa znanja in kulture na mlajše generacije. Dr. Cukjati je poučevala v osnovni šoli Franceta Balantiča v San Justu leta1987 in 1992 tudi ravnateljica srednješolskega tečaja, kjer je kar trideset let poučeval tudi Tine Debeljak ml. V sklopu tega tečaja je bil med drugim tudi pobudnik potovanj mladih, ki so zaključili srednješolski tečaj, v Slovenijo.  

 

Tine Debeljak ml je velike zasluge imel tudi pri približevanju predvojne in povojne slovenske skupnosti v Buenos Airesu. Prijatelje je imel tudi med rojaki, ki so imeli drugačna politična prepričanja. Nekaj let je slovenščino poučeval tudi v Slovenskem podpornem društvu Triglav, kjer se zbirajo predvojni naseljenci. V času osamosvojitve se je približal tudi društvu beneških Slovencev v Buenos Airesu, najmanjši in najmanj poznani slovenski skupnosti v tem velikem mestu. Tudi v beneško društvo je nekaj časa hodil poučevati slovenščino.

 

Kljub temu, da je Debeljak v Argentino prišel šele v študentskih časih, se je takoj vključil v delovanje slovenske skupnosti in je, kot je zapisal Zorko Simčič, veljal za enega izmed stebrov slovenske publicistike v argentinskem prostoru. Že kot mlad študent je bil soustanovitelj in dolga leta sodelavec Mladinske vezi, pri kateri je okoli sebe zbiral vrsto mlajših sodelavcev, ki so bili kasneje pomembni kulturni soustvarjalci v slovenski skupnosti. Leta 1984 je postal glavni urednik časopisa Svobodna Slovenija in ga urejal več kot 20 let. Članke o aktualnih zlasti zdomskih družbenih in političnih vprašanjih ter zapise o pomembnih osebnostih iz zdomstva je objavljal tudi v argentinskih glasilih Zbornik Svobodne Slovenije, Duhovno življenje in Meddobje. Svoja čustva je prelival v poezijo, objavil je dve pesniški zbirki: Homo viator (1965) in Prosti čas (1986). Bil je tudi  član Slovenskega gledališča Buenos Aires kot pisatelj, lektor in vsestranski sodelavec pa je sodeloval tudi pri številnih proslavah in prireditvah.

 

Tudi dr. Cukjati je delovala na časnikarskem področju, bila je članica uredniškega odbora tednika Svobodna Slovenija ter revije Celovški zvon, ki je izhajala v Avstriji. Bila je cenjena predavateljica in govornica ob različnih priložnostih po slovenskih domovih v Argentini, pa tudi v ZDA, Španiji, v Sloveniji in zamejstvu (že 1981 na študijskih dnevih v Dragi, kasneje pa tudi na Srečanjih pod lipami v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici).

 

Dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml. sta svoje življenje namenila kulturi in skrbi za ohranjanje slovenske besede ter tako pomembno prispevala k ohranitvi in krepitvi slovenske zavesti med Slovenci v Argentini.  

Srečanje Slovenskih pevskih zborov v Banjaluki

V banjaluškem Domu omladine, ki je že dolgo stičišče raznovrstnih kulturnih dogodkov v našem mestu, so 4. oktobra potekala tradicionalna Srečanja slovenskih zborov v Bosni in Hercegovini. O dogodku je zapisal Mladen Lunić. Kot je običajno, so poleg domačina – Mešanega…

Srečanje otroških pevskih zborov

COLEGIO ESLOVENO – Srečanje otroških pevskih zborov. Več o tem je zapisala Tončka Šmon. V okviru slomškovega tedna –patrona naše šole COLEGIO ESLOVENO »Anton Martin Slomšek«-, se je pevski zbor šole udeležil 7. srečanja otroških in mladinskih pevskih zborov, kateri se…

Tradicionalno gostovanje v sklopu programa Brezmejna slovenščina

Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, program Predšolska vzgoja je v sodelovanju  z vrtci in šolami na avstrijskem Koroškem in s Strokovnim pedagoškim združenjem – Pädagogische Fachvereinigung, Celovec / Klagenfurt, izpeljala že tradicionalno gostovanje, ki poteka v sklopu…

Tradicionalno Medgeneracijsko srečanje Slovencev v Baasemu

Letošnje Medgeneracijskego srečanje Slovencev iz Severnega Porenja Vestfalije, v Nemčiji, smo letos organizirali v začetku meseca septembra.  Uradni del je bil namenjen predvsem udeležencem, ki niso obiskovali šole v Sloveniji: otrokom, ki obiskujejo šolo v Nemčiji oz. predstavnikom druge in…

Oddelek »Runolist« prehodil greben Košute

O pohodu na Greben Košute – Karavanke med 5. in 7. septembrom je zapisala Ljiljana Memon. Letos je naš pohodniški oddelek »Runolist« prehodil greben Košute, najdaljši gorski greben v Sloveniji (približno 10 km) v gorovju Karavank. Greben je tudi meja med…

Projekt MAJ: Priložnosti umetne inteligence v Trstu

26. in 27. septembra je v Trstu potekal drugi Projekt MAJ – »Mreža Alpe Jadran« v letu 2025, ki je združil 40 mladih iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije.  Udeleženci so se poglobljeno ukvarjali s temami umetne inteligence (UI)…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

Slovenski film “Poredne punce” odpirao Filmski festival v Pančevu. Več o dogodku je zapisal Josip Veber.  Konec septembra je potekala deveta izdaja filmskega festivala v Pančevu. Prvi večer programa je bil v Kulturnem centru predvajan slovenski film »Poredne punce«, med festivalom…

Smeh do solz s Tadejem Tošem

Slovenci v Švici smo se s Tadejem Tošem nasmejali do solz. Podrobneje o dogodku je zapisal J. Čuk. V nedeljo, 14.9.25 je društvu Kulturni most Švica – Slovenija uspelo zbrati preko 100 Slovencev na, kot so ga sami poimenovali, najbolj zabavnem…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

Ekipa RTV Slovenija obiskala Slovence iz Pančeva. Več o tem je v prispevku zapisal Josip Veber. Dne 12. septembra je televizijska ekipa RTV Slovenija-studio v Mariboru obiskala Združenje Slovencev “Logarska dolina” v Pančevu. Razlog za obisk je bilo snemanje oddaje “Rojaki”,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.