Jože Hirnök, soustanovitelj in prvi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, je tako kot ostali člani in ožje vodstvo Zveze s simpatijo in ponosom spremljal proces demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, čemur je po svojih močeh v okviru Zveze tudi aktivno prispeval.

 

Procesi demokratizacije v Sloveniji, ki so se začeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in so pripeljali do večstrankarskih volitev, so vplivali tudi na Slovence v Porabju in na dvig njihove samozavesti. Privedli pa so tudi do razpada takratne manjšinske organizacije v katero so bili vključeni Slovenci  – Demokratične zveze južnih Slovanov in do ustanovitve Zveze Slovencev na Madžarskem, oktobra 1990 v Gornjem Seniku.

 

Zveza je pod vodstvom Hirnöka  v zelo kratkem času naredila pomembne korake v svojem delovanju. Prvi tak korak je bila ustanovitev lastnega časopisa - Porabje. V prvi številki je Jože Hirnök med drugim napisal, da so Slovenci v Porabju ob ustanovitvi Zveze prvič vzeli svojo usodo v svoje roke, da se je potrebno za slovenstvo boriti in da ponos ter pripadnost slovenstvu odpira nove perspektive. Ker je do junija 1991 madžarski tisk Slovenijo obravnaval v okviru Jugoslavije, je bil časopis Porabje eden izmed pomembnejših virov informacij o poteku osamosvojitvenih procesov v Sloveniji.

 

Jože Hirnök se je udeležil slovesnosti ob razglasitvi slovenske samostojnosti, 26. junija 1991 v Ljubljani. S tem je, ob ostalih predstavnikih porabskih Slovencev, ki so se udeležili slovesnosti v Murski Soboti, pokazal visoko stopnjo solidarnosti z državo matičnega naroda, ki se je nato nadaljevala tudi ob vojaški agresiji jugoslovanske armade in večmesečnem prizadevanju za mednarodno priznanje slovenske države.

 

Tri dni po razglasitvi samostojne Slovenije, je v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem, poslal odprto pismo vsem pomembnejšim madžarskim politikom ter osrednjim madžarskim in županijskim medijem. V pismu je naslovnike seznanil s svojo udeležbo na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti Slovenije ter prosil madžarsko vlado za priznanje Slovenije in obsodbo agresije jugoslovanske vojske. Ob tem je potrebno poudariti, da so tako Zveza Slovencev na Madžarskem kot vsi rojaki v Porabju razmišljali, kako bi lahko pomagali Sloveniji. Odprto pismo je 29. junija prebral tudi na radiu Murski val in izrekel solidarnost Slovencem ter takratnemu predsedniku Skupščine občine Murska Sobota ponudil pomoč Zveze.

Jože Hirnök

V okviru omenjene pomoči je na njegovo pobudo Zveza kupila zaprošena zdravila in sanitetni material ter organizirala krvodajalsko akcijo v Gornjem seniku za bolnico v Rakičanu. Veliko ljudi je prvič v življenju pomagalo z darovanjem svoje krvi. Prostovoljno se je prijavilo tudi precej Madžarov, med njimi 11 vojakov, ki so služili vojaški rok na Gornjem Seniku in prav s tem dejanjem je 60 madžarskih državljanov Slovenijo simbolično priznalo za samostojno državo.

 

Jože Hirnök se je rodil 26. maja leta 1957 v Monoštru, odraščal pa je v porabski vasi Sakalovci, kjer je zaključil osnovno šolo. Z izobraževanjem je nadaljeval na 3-letni srednji poklicni šoli v Monoštru, kjer se je izučil za poklic strugarja. Potem je odšel v Sombotel, kjer je opravil maturo in se vpisal na tamkajšnjo Visoko učiteljsko šolo in začel študirati razredni pouk. Omenjeno šolo je obiskoval leto dni, nato je dobil leta 1979 službo narodnostnega referenta v Kulturnem domu v Monoštru. Tu je vse pogosteje prihajal v stik tudi s Slovenci iz matične domovine. V tem času so se odprle možnosti za študij v Sloveniji. Tako se je leta 1980 vpisal na Univerzo v Ljubljani in si leta 1986 pridobil diplomo iz etnologije in sociologije.

 

Svojo narodno-zavedno držo in ponos pripadnosti slovenskemu narodu je ohranil skozi vso svoje vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem, vodil jo je kar 29 let, vse do maja 2019, in s tem nadaljuje tudi danes, kot podpredsednik omenjene organizacije.

 

Za svoje delo je leta 2006 je prejel red za zasluge predsednika Republike Slovenije za ohranjanje slovenske manjšine in pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture v Porabju na Madžarskem. Leta 2019 je prejel priznanje in zahvalo Urada vlade Republike Slovenije za dolgoletno vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulturne ter narodne identitete med pripadniki slovenske avtohtone narodne skupnosti na Madžarskem.

Knjigotapljenje v znamenju Janeza Trdine

Pisatelj in etnograf Janez Trdina je kot osrednja tema letošnjih slovenskih knjižnih srečevanj na Dunaju za nekaj dni povezal Novo mesto z avstrijsko prestolnico. Bajke in povesti o Gorjancih Janeza Trdine so bile tokrat v navdih mladim na Dunaju, ki so…

Erika žagar v Londonu predstavila svoji mladinski knjigi

Slovenska pisateljica Erika Žagar je 4. novembra v Londonu predstavila dve svoji mladinski knjigi v angleškem prevodu. Britansko-slovensko društvo je dogodek organiziralo v knjigarni Rudolf Steiner v centru Londona. Knjigi Pozejdonova podvodna šola in Speči vitezi opisujeta dogodivščine in odraščanje glavnega…

Slovenci in Britanci v Ha ha klubu

Britansko-slovensko društvo je konec oktobra povabilo Tina Vodopivca, da je s svojim humorjem zabaval Slovence in Britance v Ha Ha klubu pod arkadami železnice ob Temzi. To je bil prvi takšen dogodek Britansko-slovenskega društva. Izkazal se je za posrečenega, saj…

Razpis štipendijskega programa ASEF 2026 Raziskovanje v tujini

ASEF odpira prijave za program Raziskovanje v tujini 2026, ki bo slovenskim študentom omogočil globalno raziskovalno izkušnjo Ljubljana, 26. september 2025 – Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) z veseljem naznanja odprtje prijav za štipendijski program ASEF Raziskovanje v tujini, namenjen slovenskim…

Matjaž Javšnik nasmejal Slovence v Amsterdamu!

Slovenska skupnost na Nizozemskem se je zbrala na razprodanem stand-up večeru v Amsterdamu. Več o dogodku je zapisala Sonja Vukan Kohek. Preteklo soboto smo se Slovenci na Nizozemskem zbrali v Amsterdamu, kjer smo do zadnjega sedeža napolnili dvorano za komedijo Matjaža…

Zaključek Slomškovega meseca

Mesec september je v slovenski šoli COLEGIO ESLOVENO v Mendozi posvečen patronu Antonu Martinu Slomšku. Vsako leto kolegij organizira celomesečne dejavnosti v vezi s tem praznikom, kjer sodelujejo učenci, učitelji in profesorji ter družine otrok. Igre, tekmovanja, Slomškovi spisi in…

Učenci iz Banjaluke in Slatine na 20. festivalu Mavrica

Na povabilo Društva Slovencev iz Subotice, ki nosi enako ime kot banjaluško Društvo Slovencev – Triglav, so se učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banjaluke in Slatine udeležili 20. festivala Mavrica, ki je potekal v soboto, 11. 10. 2025 v Subotici.…

Praznovanje dvajsetih let ustanovitve podjetja "Drago Čeh" iz Bora

Ob pomembnem jubileju, dvajsetih letih od ustanovitve društva, so člani organizirali slavnostno prireditev, v kateri so prisotni uživali. Naša mala članica Olga Džaković nam je v slovenščini recitirala pesem “Prijateljstvo”.   Tone Pavček. Predstavili smo Bilten o delu našega društva, v katerem…

Objavljen Javni razpis za finančno podporo slovenski narodni skupnosti v zamejstvu za leto 2026

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za razpisno področje A v letu 2026 – finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu. Namen razpisa je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo v sosednjih…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.