Jože Hirnök, soustanovitelj in prvi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, je tako kot ostali člani in ožje vodstvo Zveze s simpatijo in ponosom spremljal proces demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, čemur je po svojih močeh v okviru Zveze tudi aktivno prispeval.

 

Procesi demokratizacije v Sloveniji, ki so se začeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in so pripeljali do večstrankarskih volitev, so vplivali tudi na Slovence v Porabju in na dvig njihove samozavesti. Privedli pa so tudi do razpada takratne manjšinske organizacije v katero so bili vključeni Slovenci  – Demokratične zveze južnih Slovanov in do ustanovitve Zveze Slovencev na Madžarskem, oktobra 1990 v Gornjem Seniku.

 

Zveza je pod vodstvom Hirnöka  v zelo kratkem času naredila pomembne korake v svojem delovanju. Prvi tak korak je bila ustanovitev lastnega časopisa - Porabje. V prvi številki je Jože Hirnök med drugim napisal, da so Slovenci v Porabju ob ustanovitvi Zveze prvič vzeli svojo usodo v svoje roke, da se je potrebno za slovenstvo boriti in da ponos ter pripadnost slovenstvu odpira nove perspektive. Ker je do junija 1991 madžarski tisk Slovenijo obravnaval v okviru Jugoslavije, je bil časopis Porabje eden izmed pomembnejših virov informacij o poteku osamosvojitvenih procesov v Sloveniji.

 

Jože Hirnök se je udeležil slovesnosti ob razglasitvi slovenske samostojnosti, 26. junija 1991 v Ljubljani. S tem je, ob ostalih predstavnikih porabskih Slovencev, ki so se udeležili slovesnosti v Murski Soboti, pokazal visoko stopnjo solidarnosti z državo matičnega naroda, ki se je nato nadaljevala tudi ob vojaški agresiji jugoslovanske armade in večmesečnem prizadevanju za mednarodno priznanje slovenske države.

 

Tri dni po razglasitvi samostojne Slovenije, je v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem, poslal odprto pismo vsem pomembnejšim madžarskim politikom ter osrednjim madžarskim in županijskim medijem. V pismu je naslovnike seznanil s svojo udeležbo na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti Slovenije ter prosil madžarsko vlado za priznanje Slovenije in obsodbo agresije jugoslovanske vojske. Ob tem je potrebno poudariti, da so tako Zveza Slovencev na Madžarskem kot vsi rojaki v Porabju razmišljali, kako bi lahko pomagali Sloveniji. Odprto pismo je 29. junija prebral tudi na radiu Murski val in izrekel solidarnost Slovencem ter takratnemu predsedniku Skupščine občine Murska Sobota ponudil pomoč Zveze.

Jože Hirnök

V okviru omenjene pomoči je na njegovo pobudo Zveza kupila zaprošena zdravila in sanitetni material ter organizirala krvodajalsko akcijo v Gornjem seniku za bolnico v Rakičanu. Veliko ljudi je prvič v življenju pomagalo z darovanjem svoje krvi. Prostovoljno se je prijavilo tudi precej Madžarov, med njimi 11 vojakov, ki so služili vojaški rok na Gornjem Seniku in prav s tem dejanjem je 60 madžarskih državljanov Slovenijo simbolično priznalo za samostojno državo.

 

Jože Hirnök se je rodil 26. maja leta 1957 v Monoštru, odraščal pa je v porabski vasi Sakalovci, kjer je zaključil osnovno šolo. Z izobraževanjem je nadaljeval na 3-letni srednji poklicni šoli v Monoštru, kjer se je izučil za poklic strugarja. Potem je odšel v Sombotel, kjer je opravil maturo in se vpisal na tamkajšnjo Visoko učiteljsko šolo in začel študirati razredni pouk. Omenjeno šolo je obiskoval leto dni, nato je dobil leta 1979 službo narodnostnega referenta v Kulturnem domu v Monoštru. Tu je vse pogosteje prihajal v stik tudi s Slovenci iz matične domovine. V tem času so se odprle možnosti za študij v Sloveniji. Tako se je leta 1980 vpisal na Univerzo v Ljubljani in si leta 1986 pridobil diplomo iz etnologije in sociologije.

 

Svojo narodno-zavedno držo in ponos pripadnosti slovenskemu narodu je ohranil skozi vso svoje vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem, vodil jo je kar 29 let, vse do maja 2019, in s tem nadaljuje tudi danes, kot podpredsednik omenjene organizacije.

 

Za svoje delo je leta 2006 je prejel red za zasluge predsednika Republike Slovenije za ohranjanje slovenske manjšine in pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture v Porabju na Madžarskem. Leta 2019 je prejel priznanje in zahvalo Urada vlade Republike Slovenije za dolgoletno vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulturne ter narodne identitete med pripadniki slovenske avtohtone narodne skupnosti na Madžarskem.

Colegio Esloveno – Zaključek šolskega leta 2025

Še enkrat je leto naokoli. Končal se je šolski čas za obdobje 2025. Učenci z veseljem pričakujejo počitnice in dopust. Po uspešnem poteku pouka v razredih in tudi oblikovanju poznanstva pri obiskih raznih predmetov izven kolegija, so dan za dnevom…

20. let delovanja Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar

Slovenci v Zadru in prijatelji Slovenije so slovesno in pomenljivo obeležili adventne dni in božične praznike. Praznovali so 20. obletnico delovanja Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar. Ob tej priložnosti je bila predstavljena istoimenska monografija, katere avtorici sta dr. Barbara Riman…

Veselo srečanje rojakov in drugih prijateljev Slovenije

V tako družbi bi teknila še prežganka!  Za veselo srečanje rojakov in drugih prijateljev Slovenije ni potrebno prav veliko: pravzaprav le skupina navdušenih zanesenjakov, ki poskrbi za lokacijo, za dobro hrano in pijačo. Dobro voljo potem prinesejo udeleženci iz vse…

Veseli December v Nemčiji

Društvo Prijatelji Slovenije NRW e.V. in Slovenci iz Severnega Porenja – Vestfalije smo prvo nedeljo v tem prazničnem mesecu, v Düsseldorfu pripravili veselo predbožično druženje. Najprej smo si privoščili pravo slovensko praznično pojedino: kislo zelje, matevž in pečenice. Obed pa…

MoPZ Srečko Kumar na srečanju zborov dveh držav na Moravskem (Češka)

Lahko bi rekli, da se je potovanje Moškega pevskega zbora Srečko Kumar začelo že novembra lani, s sprejetjem soorganizacije koncerta »10. srečanje slovenskih in moravskih zborov«, ki je potekalo 27. oktobra 2024 v Vili Vipolže. Na njem sta kot gostujoča zbora…

Tradicionalni slovenski zajtrk na Predarlskem

V Feldkirchu sem z učenkami in učenci ter njihovimi starši izvedel delavnico, na temo – Jabolko v vsakdanjem življenju, njen pomen in njena bogata simbolika.  Le malokdo ve kakšno simboliko nosi jabolko v različnih kulturah in v našem vsakdanu. Učenci…

Čebelarka na obisku pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Luzernu

V Luzernu smo v začetku decembra, ob prazniku tradicionalnega slovenskega zajtrka, izvedli medeno delavnico, ki jo je vodila ga. Saša Gosar. Med in vosek je prijazno podarilo Čebelarstvo Gosar iz Slovenije, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Učenci so na…

Tradicionalni slovenski zajtrk v Winterthuru – tokrat malo drugače

V Winterthurju je potekala pekovska delavnica za učence dopolnilnega pouka slovenščine oddelkov Winterthur in Embrach. Delavnico je vodil pek in slaščičar g. Bruno Niederer, ki je najmlajšim na prijeten in praktičen način približal pekovsko obrt – od vzhajanja testa do…

Strokovna konferenca "Mostovi znanja: Slovenske knjižnice doma in po svetu"

V Prešernovi dvorani SAZU je 10. decembra 2025 potekalo 49. strokovno srečanje slovenskih strokovnjakov iz sveta in Slovenije, ki jih pripravlja Svetovni slovenski kongres. Pod naslovom “Mostovi znanja – slovenske knjižnice doma in po svetu v sodobni informacijski družbi” je…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.