Jožeta Slobodnika, podjetnika in kasnejšega častnega generalnega konzula Republike Slovenije v Kanadi, so dogodki, ki so se leta 1991 odvijali v Sloveniji, spodbudili, da se je dejavno zavzel za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije.

 

Leta 1990 je bil med ustanovnimi člani Kanadskega slovenskega kongresa, nekaj let je pa bil tudi član finančnega odbora. Bil je eden glavnih organizatorjev protestnih zborovanj in med glavnimi ustanovitelji organizacij, ki so nastale iz potrebe po skupnem nastopu kanadskih Slovencev. Takrat sta bila ustanovljena Vseslovenski kulturni odbor in Radio Glas kanadskih Slovencev. Po osamosvojitvi Slovenije se je srečal z mnogimi slovenskimi politiki, ki so prišli v Toronto in so tudi v Kanadi iskali podporo za priznanje Slovenije. Bil je predsednik in soustanovitelj Slovensko-kanadske gospodarske zbornice, ki se je povezala z Evropsko-kanadsko gospodarsko zbornico.

 

Ko so novembra 1990 Slovenijo prizadele obsežne poplave, so rojaki v Kanadi izvedli veliko akcijo za pomoč prizadetim območjem. Kanadski Slovenci so zbrali 134.000 dolarjev in jih poslali Slovenski Karitas. Ker je bila 25. junija 1991, ko je bila razglašena samostojna Republika Slovenija, večina predsednikov slovenskih društev v Ljubljani na zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa, je Jože Slobodnik v sodelovanju s hrvaško skupnostjo 28. junija organiziral in spremljal demonstracije, ki so se odvijale pred ontarijskim parlamentom. Shoda, ki je bil 1. julija, se je udeležilo okoli 5.000 udeležencev, med katerimi so bili tudi kanadski politiki. Vojna v Sloveniji je povzročila veliko gmotne škode, zato so kanadski rojaki ustanovili Sklad za moralno, politično in finančno pomoč Sloveniji, Jože Slobodnik pa je bil med njegovimi pobudniki in ustanovitelji, pa tudi velikimi donatorji.

 

Jože Slobodnik se je rodil leta 1940 v belokranjski Bojanji vasi na meji s Hrvaško kot četrti otrok. Po težkem, a lepem otroštvu in končani metliški nižji gimnaziji je v Ljubljani končal srednjo kovinarsko šolo. V želji po srečnem in uspešnem življenju je leta 1960 skupaj z bratrancem Tonetom zbežal iz Jugoslavije in po postanku v avstrijskem begunskem taborišču nadaljeval pot v Kanado, kjer sta že živela stari oče in brat Ivan. Kmalu je našel zaposlitev v svoji stroki in hitro ustanovil lastno podjetje. Trdo delo, iznajdljivost in vestnost so botrovali hitri in zanesljivi rasti proizvodnje in kmalu se je podjetje uveljavilo tudi na mednarodnem trgu, Jože Slobodnik pa je postal eden najuspešnejših »izseljenskih« podjetnikov.

 

Jože Slobodnik

Od prihoda v Kanado je bil dejaven na več področjih v slovenski skupnosti. Aktivno je bil vpet v delovanje slovenske župnije Marije Pomagaj v Torontu.  Sodeloval je pri izgradnji slovenskega doma za ostarele Lipa. Vključen pa je bil tudi v življenje številnih slovenskih društev.

 

Leta 1998 je bil imenovan za častnega konzula Republike Slovenije, tri leta pozneje pa za častnega generalnega konzula Republike Slovenije. To funkcijo je opravljal vse do leta 2011. Leta 2004 je s strani predsednika RS prejel odlikovanje Zlati red za zasluge na diplomatskem mednarodnem področju za zasluge pri uveljavljanju in prepoznavanju Republike Slovenije ter krepitvi slovensko-kanadskih odnosov. Za nesebično pomoč ob agresiji na Republiko Slovenijo sta skupaj z ženo Darjo septembra 1991 prejela posebno zahvalo takratnega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, Zveza veteranov vojne za Slovenijo pa mu je ob 10-letenici vojne podelila »spominsko medaljo udeležencev vojne za samostojno Slovenijo 1991«. 

 

(Deloma povzeto po: M. A. Pollak: Jože Slobodnik – Biografija, K2 Plus d.o.o., 2020)

Olimpijski duh v Safenwilu v Švici: Slovenski otroci združeni v igrah, veselju in jezikuSvet potrebuje več dobrih novic in mi jih z veseljem ustvarjamo. V Safenwilu je potekal nepozaben dogodek, ki je združil slovenske otroke, njihove družine in učiteljici dopolnilnega pouka…

V Zrenjaninu 19. zaporedna prireditev Naša slovenska beseda

Med 6. in 8. junijem 2025 je v Zrenjaninu potekala že 19. prireditev Naša slovenska besedaPrireditev, ki jo tradicionalno organizira Društvo Slovencev Planika. Prireditev že skoraj dve desetletji povezuje Slovence iz Srbije ter goste iz matične domovine in ostaja eno…

Slovenska beseda v švicarskih Alpah

Med 7. in 9. junijem 2025 je projekt Slovenska beseda v švicarskih Alpah, v Davosu povezal 120 Slovencev iz Švice in Slovenije. V središču dogajanja so bili učenci dopolnilnega pouka slovenščine (DPS) iz Švice, osnovnošolci iz OŠ Nazarje ter člani…

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.