Britansko-slovensko društvo je v Henleyu ob Temzi postavilo nov kozolec, ob katerem se bodo lahko ponovno zbirali na njihovih tradicionalnih piknikih. Mnoga leta so jih prirejali ob prejšnjem kozolcu, ki je stal v arboretumu blizu Oxforda, a so ga odstranili zaradi načrtovane gradnje informacijskega centra na tem mestu.

Prvotni kozolec je prišel v Anglijo ob osamosvojitvi Slovenije pred 30 leti. Pripeljala ga je Jana Valenčič kot razstavni element za promocijo Slovenije v blagovnici Liberty v Londonu, po končanem dogodku pa ga je podarila etnološkemu muzeju v Oxfordu. Najprej je kozolec stal zraven muzeja, potem pa so ga zaradi zazidalnih načrtov prestavili na deželo, v arboretum. Britansko slovensko društvo ga je vzelo za svojega in tam vsako leto prirejalo piknike v zgodnjem poletju, ko je vreme stabilnejše. Poslanstvo Britansko-slovenskega društva je podpirati prijateljstvo med Slovenci, živečimi v Veliki Britaniji, in Britanci ter krepiti slovenstvo med tam živečimi Slovenci. Zato je bil piknik namenjen celim družinam, v katerih je pogosto en starš Slovenec, drugi pa ne. Srečujejo se z drugimi družinami in otroci se spoznavajo in igrajo med seboj. V arboretumu se otroci niso smeli igrati z žogo, niso smeli plezati po drevesih in tudi ničesar niso pekli. Vsakdo je prinesel hrano s seboj – zase in še za druge, če je kdo pripravil kaj posebej dobrega in je bil pripravljen deliti z drugimi. Tudi veleposlanik je vedno prinesel priboljšek in nekaj steklenic vina ter z vsemi poklepetal, tako da je bil dogodek vedno prijeten. Piknika se je v različnih letih udeleževalo različno število ljudi. Včasih jih je bilo 40, drugič 80, pač odvisno od vremena in osebnih prioritet.

V času, ko je arboretum želel na mestu, kjer je stal kozolec, postaviti informacijski center, je bil kozolec zaradi nevzdrževanja v tako slabem stanju, da ga ni bilo smiselno prestavljati. Želeli so si postaviti nov kozolec na novem kraju. Takratni slovenski veleposlanik v Londonu Tadej Rupel si je najihovo željo po postavitvi novega kozolca vzel k srcu in jim pomagal najti sredstva in lokacijo, kar oboje ni bilo lahko. Lokacijo so nazadnje dobili v Henleyu ob Temzi, ki je lepo obrečno mestece, pobrateno z Bledom. Sprejeli so jih z odprtimi rokami in določili pozicijo za kozolec na travniku Gillotts na obronku mesta, kamor se hodi sprehajat veliko ljudi.

Po nasvetu muzeja Dežela kozolcev iz Šentruperta so našli odličnega tesarskega mojstra Damjana Bajca, ki je v sodelovanju z Dušanom Štepcem iz muzeja zasnoval zmanjšano različico Lahovega kozolca iz Migolice na Dolenjskem.

Pred Brexitom bi lahko kozolec prepeljali v Anglijo, ne da bi jih kdo kaj vprašal, po Brexitu pa so se stvari zapletle. Potrebna je bila dodatna toplotna obdelava lesa in prevoznik, ki je znal streči novi situaciji. V naše veliko olajšanje jim je Trimo iz Trebnjega ponudil roko in poskrbel za prevoz in carinjenje. Šele ko je bil kozolec na kamionu in čez nekaj dni tudi dejansko v Henleyu, smo lahko zaupali, da bomo spet kmalu organizirali svoje piknike pod kozolcem.

Ekipa Damjana Bajca s tremi pomagači je prispela v Oxford v nizkem štartu, da se takoj loti dela. V enem dnevu so izkopali ustrezne jame, da so lahko strokovno pripravili temelje. Iz izkušnje s prejšnjim kozolcem so se namreč naučili, da podporni stebri gnijejo, če so v neposrednem stiku z zemljo, ki je v Angliji kar naprej mokra. Zato je bilo treba začeti z dobrimi betonskimi temelji, ki preprečujejo stik lesene strukture z zemljo. Mojstri so nato v dveh dneh postavili leseno konstrukcijo in streho, ne da bi bilo treba še kaj popravljati. Ko je bila lesena struktura končana, so fantje na vrh pritrdili smrekico – kot znak zmage, ker od tega trenutka ne more več nič iti narobe. Ko je bil kozolec čisto končan, pa so pod ostršek pritrdili šopek bršljana – za srečo in varovanje pred vsem, kar lahko ogrozi takšno konstrukcijo. Na vrh kozolca so fantje pritrdili še šentjernejškega petelinčka – za okras.

Naši mojstri so s svojo strokovnostjo in učinkovitostjo naredili velik vtis na navzoče - lokalne pomagače in mimoidoče, ki so od vsega začetka kazali veliko zanimanje za novo pridobitev in odobravanje. Praktično vsak mimoidoči se je ustavil in povprašal, kaj se dela in zadovoljno prikimaval k novi pridobitvi. Kužki so si zvedavo ogledovali početje in začeli označevati svoj teritorij, eden pa je pregloboko pogledal v jamo za temelje – k sreči v njej še ni bilo betona.

Seveda ob kozolcu ne bo kar naprej nekoga, ki bi mimoidočim razlagal, kaj predstavlja in zakaj je tam. Zato so nanj pribili informacijsko ploščo z osnovnimi podatki o kozolcu in QR kodo, preko katere lahko dobijo še več informacij.

Že dan po postavitvi sta lokalna časopisa objavila vsak svoj članek o kozolcu.

Kot so zapisali, imajo zdaj lokacijo, kjer se bodo lahko Slovenci, ki živijo v Angliji, in njihovi prijatelji spet zbirali na piknikih in upajo, da bo kozolec tudi sicer pomagal širiti vedenje o Sloveniji ter spletati niti prijateljstva in sodelovanja med Slovenijo in Britanijo.