Na Rabu prenovili spominsko pokopališče

Rab, 6. september 2025 – Redno vsakoletno srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je letos minilo v zadovoljstvu, da je spominski park pokopališča italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rabu, po letih prizadevanj, dejansko prenovljen.

5.septembra 1943 so taboriščniki osvobodili italijansko fašistično taborišče Rab, v katerem je v letih 1942 in 1943 trpelo okoli 15.000 taboriščnikov, večina Slovenci, Hrvati in Židi.

Osrednja točka letošnjega programa slovesnosti, ki je tako kot je zadnja leta že v navadi, privabilo veliko obiskovalcev iz Slovenije, je bila namenjena zaključku obnovitvenih del, na nujnost katerih so zadnja leta opozarjali svojci taboriščnikov in slovenska Zveza borcev. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je pred dvemi leti skupaj z Ministarstvom kulture i medija Republike Hrvatske obnovo spominskega parka prepoznalo kot ključno za ohranjevanje tega zgodovinsko pomembnega pomnika trpljenja. Projekt je bil zahteven logističen in organizacijski podvig, saj je združili subjekte iz obeh strani državne meje. Skladno z meddržavnim sporazumom je sodelovalo hrvaško ministrstvo za veterane. Za pripravo konservatorskega načrta sta sodelovala Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in z vsemi potrebnimi dovoljenji tudi Zavod za kulturno dediščino Hrvaške. Občina Rab je ključno pripomogla s koordiniranjem in terminskimi obdobji za izvedbo gradbenih del. Ta je potekala v dveh fazah: prva je bila interventna, ki je bila usmerjena v stabilizacijo in utrjevanje stanja; druga faza pa je bila usmerjena v celovito obnovo kamnitih delov. Dela so obsegala parkovno ureditev, postavitev informacijske table ob vhodu, obnovitev vhodnega dela in stopnišča, obnova kovinske table z imeni in najtežji poseg – obnova velikega obeliska.

Župan mesta Rab, Nikola Grgurič se je tako v pozdravnem nagovoru najprej zahvalil vladama Slovenije in Hrvaške, da sta pristopila k obnovi spominskega pokopališča. V svojem govoru se je vprašal v svojem imenu in imenu vseh prisotnih, ali vsak naredi dovolj, da ob grozotah, ki se dogajajo v bližini naših domov, naredi vse, kar bi lahko. Ali se svet od grozot, kakršna je bila tudi na Rabu, ni naučil dovolj, oziroma ali ima svetovna vest slab zgodovinski spomin. Ali imamo skupaj dovolj moči in hrabrosti, da ustavimo nasilje in poskrbimo za miren svet. Dober zgled za sodelovanje med državami je tudi projekt, ki se zaključuje v Kamporju, ki je pomnik spomina in učilnica za mlade generacije.

Herman Janež, predsednik taboriščnega odbora Rab-Gonars je prisotnim prenesel pozdrave preživelih taboriščnikov, ki se zaradi starosti in zdravstvenih težav prireditve niso mogli udeležiti. Preživeli taboriščniki sporočajo, da so se na Rab vedno vračali z mešanimi občutki, z veselimi, ker so se ponovno družili in združili s svojimi bližnjimi, ter z žalostnimi, saj so v mislih imeli preživeto gorje, tako strašno, da so ga želeli pozabiti a tega niso zmogli. Veliko jih je dolga leta skrivalo v sebi to gorje in ga poskušalo predelati, vendar je bila moč spomina prehuda. Poleg tega je izrekel izjemno zahvalo vsem, ki so zaslužni, da je spominski park prenovljen in bo še dolga leta prenašal sporočilo nekdanjih taboriščnikov.

Prisotne je med drugimi nagovoril tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, ki je poudaril, da je spominjanje na težke čase skupne zgodovine nujno, saj je zgodovina naša učiteljica. V imenu ZZB Slovenije je na prireditvi podelil zahvale najbolj zaslužnim za prenovo, in sicer so posebno zahvalo prejeli minister za obrambo RS mag. Borut Sajovic, veleposlanik RS v Zagrebu Gašper Dovžan, načelnik mesta Rab Nikola Grgulić, generalni direktor direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino mag. Matjaž Ravbar, vodja sektorja za vojne grobove in grobišča Vlasta Vivod ter evropski poslanec Marjan Šarec, ki je kot nekdanji minister za obrambo pričel z aktivnostmi za prenovo spominskega pokopališča. V okviru obnove je bila posajena tudi oljka, ki sta jo ob zaključku prenove zalila slovenski minister za obrambo Borut Sajovic in župan Mesta Rab Nikola Grgurić.

Prisotne je v imenu italijanske veteranske organizacije ANPI nagovoril Fabrizio De Sanctis in poudaril, da nas danes, ko novi fašizmi znova dvigujejo glavo in vojske spet udarjajo po civilistih, to obnovljeno obeležje poziva, da se odločimo, na kateri strani stojimo. Večjemu številu mladih obiskovalcev prireditve je sporočil »bodite stražarji spomina. Kajti samo če boste poznali preteklost, boste lahko gradili drugačno prihodnost. Z besedami Prima Levija: »Če je razumevanje nemogoče, je spoznanje nujno.«

Osrednji govornik na prireditvi je bil minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije, Aleksander Jevšek. Tudi on je poudaril pomen spominjanja saj se danes soočamo s pritlehno relativizacijo zgodovine, s porastom desnega populizma, ki z leporečjem skuša oprati sramotno dediščino kolaboracije. »Fašizem in nacizem, čeprav zakrinkana, znova dvigujeta glavo – in na nas je, da se temu odločno upremo. Ko so se naši predniki borili za svobodo, so imeli pred seboj dva cilja: Prvič, da se vsak fašizem zatre v kali – da se grozote vojne nikoli več ne ponovijo. In drugič, da se zgradi družba na temeljih solidarnosti, enakosti, tovarištva – družba, kjer človek ni le številka in družba, kjer ni dobiček pred dostojanstvom«. V nadaljevanju se je spomnil na enega najbolj znanih taboriščnikov Raba, dr. Antona Vratuše, znanstvenika, akademika, večkratnega častnega doktorja, profesorja, pisca, diplomata, politika, svetovljana, borca za mir… ki je za zgodovino zapustil obsežno delo o rabskem taborišču in Rabski brigadi, ki je izšlo tudi v Italiji, Rabska brigada – Iz verig v svobodo. Svoj govor je zaključil s pozivom da ostane spomin na te dogodke večen. V čast pogumnim, v opomin vsem, ki pozabljajo.

Tako kot so bili govorniki iz Slovenije in Hrvaške, se je prepletalo tudi vodenje in kulturni program prireditve. Zanj so poskrbeli Kvintet trobil s tolkalcem Orkestra Slovenske vojske, operna pevca Dajana Lupić in Tomaž Štular, kitarist Marko Mozetič in Vida Srdoč, članica dramske skupine pri Slovenskem kulturnem društvu Istra Pulj. Prireditev sta po scenariju Iztoka Pipan v obeh jezikih vodila Irena Ivić in Urban Pipan.

Vsakoletno srečanje na Rabu so že tradicionalno pripravili v sodelovanju med mestom Rab in ZZB za vrednote NOB Slovenije, v okviru katere deluje Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja, katerega sestavlja tudi Taboriščni odbor Rab Gonars.