Na pobudo članov Združenja Slovencev "Logarska dolina", ki živijo v Veliki Gredi in okoliških mestih, je bila v soboto 25. septembra 2021 ustanovljena nova podružnica. Na iniciativnem zboru je prisostvovalo 20 članov, med njimi tudi člani društva, za glavnega koordinatorja je bil izbran Nenad Špan. Člani so izrazili željo, da bi se naslednje leto organiziral tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture.

Kot prvo dejavnost bo nova podružnica sredi oktobra organizirala dogodek "Dnevi Slovenije v Veliki Gredi", ki bo posvečena 30-letnici slovenske državnosti. Program se bo odvijal v prostorih mestne skupnosti, pričakuje se okoli petdeset članov Združenja Slovencev "Logarska dolina" in njihovih gostov.

Aktivni člani združenja "Logarska dolina" so konec leta 2015 začeli z obiskom krajev po južnem Banatu, kjer živijo slovenske družine. Po dejavnem terenskem delu so prišli do podatkov, kje je največ slovenskih družin in takrat se je začelo z obiski in včlanitvijo novih članov. Eden izmed teh krajev je bila tudi Velika Greda, ki se nahaja v občini Plandište, v južnem Banatu, v neposredni bližini državne meje z Rumunijo. To živopisno banatsko mesto, skupaj z okoliškimi naselji Dužine, Velimi Gaj, Hajdučica in Plandište je bilo naseljeno z okoli tri tisočimi Slovencev, ki so po drugi svetovni vojni prišli kot izseljenci iz raznih krajev Slovenije.

Pripotovali so z železnico, takrat edinim zanesljivim prevoznim sredstvom. Po pripovedovanjih starejših krajanov Velike Grede se je več kot polovica vrnila v Slovenijo. Eden izmed glavnih razlogov je bil ta, da je ta del Banata, posebej po drugi svetovni vojni, bil ekonomsko slabše razvit v vseh pogledih. Manjkalo je mehanizacije za obdelavo zemlje, ceste so bile slabe kot tudi ostala infrastruktura, tovarn praktično ni bilo. Veliko Slovencev se nikakor ni moglo navaditi na življenje v teh okoliščinah in pogojih, zato se jih je določeno števili vrnilo v Slovenijo, nekatere družine pa so se odselile v centralno Srbijo.

Določeno število družin se je odselilo v bližnji Vršac, velik del pa se je nastanil v Gudurici, vinogrdniškem kraju v podnožju Vršačkih planin. Kljub temu je okoli sto družin ostalo v Veliki Gredi in okoliških krajih. Njihovi potomci so tudi danes zelo dejavni v javnem, kulturnem in gospodarskem življenju. Med njimi so tudi uspešni športniki kot tistih, ki se uspešno ukvarjajo z lovom. Glavni prihodi družin prihajajo od ukvarjanja s poljedelstvom in obrtjo. Mnogi izmed njih tudi naprej želijo ostati v svojem kraju in se naprej ukvarjati s posli, ki so jih do sedaj opravljali. Veseli nas dejstvo, da obstaja kar velik delež otrok s slovenskim poreklom ter da mnogi med njimi poznajo svoje poreklo ter kraj iz katerega so prišli v banatsko ravnino. Pomemben je tudi podatek, da imajo vse družine kontakte s svojimi sorodniki ne samo v Sloveniji, temveč tudi po Evropi in svetu.

Ustanovitev nove podružnice bo Slovencem iz tega kraja v veliki meri omogočilo aktivno delovanje in promoviranje svojega maternega jezika, tradicije in kulture.