V Haagu na Nizozemskem je potekal praznik slovenske kulture. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila Metka Murko.

V petek, 7. marca, je veleposlaništvo Republike Slovenije na Nizozemskem povabilo na kukturno proslavo. V Zeeheldentheather v Haagu je veleposlanik Jožef Drofenik v pozdravni besedi povezal slovenski kulturni praznik in prihajajoče praznovanje Dneva žena. Ob tej priložnosti je veleposlaništvo navzoče žene prijetno presenetilo z rdečimi nageljčki.  K nastopu na tokratno proslavo pa so povabili Slovensko folklorno skupino 'Nizozemska' iz Limburga.

Plesna skupina je bila ustanovljena leta 1953, takrat z legendarnima, žal z obema že pokojnima voditeljema, harmonikarjem Josom Aretsem en Mimi Michon-Čebin, ki je lastoročno zašila večino njihovih noš. Po nekajletnem premoru se v teh nošah udeležujejo slovenskih prazničnih maš v Heerlenu in Slovenijo predstavljajo na različnih prireditvah. Tako so bile lani na Svetovni paradi v Brunssumu med narodnimi nošami iz vsega sveta zastopane noše različnih slovenskih pokrajin. Tokrat so se na povabilo veleposlaništva pripeljali 230 km daleč na zahod Nizozemske, da so rojakom, prijateljem Slovenije ter diplomatskim gostom predstavili svojo dediščino.

Njihov nastop je bil del kulturnega programa, ki sta ga postavila in posrečeno vodila Toni Klančnik in Aljaž Skok. Z recitalom poezije slovenskih pesnikov sta se ustavila tudi pri dobrem sosedstvu z našimi sosednjimi državami. Le-tega lepo ponazoruje dejstvo, da je Nova Gorica letos skupaj z Gorico Evropska prestolnica kulture. Vmes so plesalci 'Nizozemske' v gorenjskih nošah občinstvo dvakrat navdušili z venčki tradicionalnih plesov. Največ aplavza pa je vendarle požel 11-letni harmonikar Lojz Jacobs. Najprej z Avsenikovo Golico, v nadaljevanju pa še z drugimi zimzelenimi skladbami, ki so jim zbrani pritegnili s ploskanjem in s petjem. Tudi kasneje, med sprejemom v gledališki avli, kjer je Lojz spet raztegnil svojo harmoniko. Njegova ponosna stara mama je povedala, da so se njeni starši iz Žage pri Bovcu preselili v Limburg. Čeprav se je že ona poročila z Nizozemcem in imata tudi njuna sin in hči nizozemske partnerje, vsi ohranjajo ljubezen do Slovenije. Lojz je poimenovan po svojem starem stricu Lojzu, ki je bil velik veseljak. Jabolko spet ni padlo od slovenskega drevesa, vsa družina se vsako leto zvesto vrača v kraje svojih prednikov. Tokrat jij je ljubezen do Slovenije pripeljala na drug konec Nizozemske, kjer se je praznovanje po lepi slovenski navadi nadaljevalo z druženjem ob slovenski penini in drugih dobrotah.