Praznik slovenske državnosti v Kraljevini Nizozemski tradicionalno obeležujejo vsaj trikrat: prvo junijsko soboto je maša za domovino, potem pa sta proti koncu meseca še sprejem slovenskega veleposlaništva in piknik Združenja prijateljev Slovenije. Vmes se rojaki in prijatelji Slovenije srečajo na kakšni kulturni prireditvi s slovenskim pečatom, letos na navijanju za nogometno reprezentanco. Prispevek o letošnjem praznovanju je pripravila Metka Murko.

V soboto, 1. junija, smo se zbrali v Rijswijku, kjer je mašo daroval Gregor Šemrl, slovenski duhovnik iz Belgije. Poleg zahvale za samostojnost in napredek Slovenije smo v molitvi spomnili sloge Slovencev iz časov osamosvajanja. In ki si je tako želimo tudi poslej, kot je bilo slišati med druženjem po maši.

Sprejem ob dnevu državnosti je ekipa veleposlaništva pod vodstvom veleposlanika Jožefa Drofenika pripravila na obali Scheveningna, o ureditvi katere je arhitekt Jože Plečnik spisal svoje nagrajeno diplomsko delo. Skupaj z diplomatskimi predstavniki, rojaki in z nizozemskimi partnerji smo v sredo, 26. junija, proslavili 33 let samostojnosti Republike Slovenije. Z rujno kapljico smo nazdravili tudi uspehom preteklega leta - med njimi izvolitvi prve slovenske sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča in podpisu Ljubljansko - Haaške konvencije. Za kulturno popestritev sta poskrbela pevka Ana Štefan in pianist Miha Gantar.

Končno smo se v soboto, 29. junija, v spet nekoliko drugačni zasedbi, množično srečali v Utrechtu, na vrtu naše članice Vande Primec. Najprej nas je nagovoril predsednik Viktor Klemencic, v nadaljevanju je veleposlanik Jožef Drofenik poudaril pomen medsebojnega sodelovanja med rojaki, kot smo ga priča v teh krajih.

Potem pa se je peklo in jedlo in pilo, kot se spodobi za pravi slovenski piknik. Vsega je bilo dovolj in preveč, najbolj so teknile domače dobrote prizadevnih članov in veleposlanikove soproge Ale. Prireditve Združenja prijateljev Slovenije se je udeležilo tudi nekaj ustanovnih članov, ki so se v težkih časih osamosvojitvene vojne in po njej dejavno zavzeli za priznanje mlade države. Iz tedanjega Komiteja za priznanje Slovenije je nastalo današnje Združenje, ki povezuje rojake in tukajšnje prijatelje Slovenije, sodeluje s tukajšnjim odborom VTIS-a in z učitelji slovenščine. Veliko je bilo aktivnih članov, nekaj študentov, nekaj pa tudi mladih družin z naraščajem, ki je prvič doživel takšno praznovanje. Pa gotovo ne zadnjič!