V Našem domu San Justo v Argentini sta društvi Zedinjena Slovenija in Slovenska kulturna akcija v petek, 22. novembra 2024, organizirali okroglo mizo z naslovom "Slovenija in slovenstvo danes". Vabljeni k branju prispevka, ki sta ga za Svobodno Slovenijo pripravili Ivana Tekavec in Mariana Poznič. 

Obisk predstavnikov slovenskih medijev iz domovine in zamejstva je ponudil lepo priložnost, da se spet zazremo v našo zanimivo troedino slovensko realnost: matica – zamejstvo – izseljenstvo. Zato sta si društvi Zedinjena Slovenija in Slovenska kulturna akcija zamislili okroglo mizo, ob kateri bi zastopniki vseh treh Sloveniji prikazali svoj svet: urednica celovškega cerkvenega tednika Nedelja Mateja Rihter, urednik tednika Družina Boštjan Debevec in urednica Svobodne Slovenije Mariana Poznič.  

Okrogla miza je bila sklicana v petek, 22. novembra 2024, v Našem domu San Justo. Zaradi bolezni je urednika Družine nadomestil novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje. Dogodek je povezovala in vodila Ivana Tekavec. Obravnavana vsebina je vsekakor obširna in je ni mogoče strniti v en razgovor, seveda tudi ne v kratko poročilo o njem, sledi pa nekaj zanimivih misli, ki so bile izrečene in jih posredujemo tudi bralcem v razmislek:

• Pomen slovenske identitete, katere najvidnejši del je slovenski jezik, sestavljajo pa jo tudi zdrav ponos pripadništva  (ki se v zamejstvu zadnja leta pospešeno krepi) ter osebna odločitev za slovenstvo, predvsem v  izseljenstvu;
• Da se slovenstvo ne izgubi, je potrebna pripadnost slovenskega človeka neki skupnosti;
• Izobražena mladina se izseljuje iz Slovenije, a pri tem ostaja brez srenje, brez skupnosti, zato  se slovenstvo težje ohranja;
• Osamljenost ogroža pripadnosti narodni skupnosti;
• Dvojezičnost v zamejstvu in sploh v izseljenstvu je največkrat na račun slovenskega jezika, nujen je razgovor in preučevanje, kako naprej s slovenskimi šolami in učenjem jezika.

Škof Saje je zaključil večer razmišljanja o slovenstvu z navdušujočim in poživljajočim sporočilom, ko nas je spodbudil, naj vsekakor gledamo v bodočnost s srcem in očmi polnimi upanja. Bodočnost ima znamenje upanja.

Večer je bil zanimiv in bogat v podanih mislih, potrebni smo teh trenutkov, ko se zazremo v različne odtenke naše slovenske realnosti in iz teh misli poskušamo izluščiti smernice za prihodnost.

In še pripomba, ki smo jo prejeli: žal se tak zanimiv dogodek z nadvse izrednimi gosti ni snemal.

Zahvalimo se gostom, ki so namenili čas svojega obiska temu srečanju, pa tudi vsem poslušalcem. Naj se taka srečanja večkrat zgodijo!