Ste že kdaj šli na občino v Italiji, vstopili skozi vrata, na katerih je bil sicer tudi dvojezični napis, potem pa pred okencem ugotovili, da ne veste, kako bi v slovenščini vprašali za »ufficio tecnico«? Ste že kdaj skušali prevesti svojo diplomo, pa niste vedeli, ali v Sloveniji lahko uporabljate italijanski naziv »dottoressa« v izvirniku ali v slovenskem prevodu?

 

Zakonsko zajamčena pravica do rabe manjšinskega jezika v javni upravi pogosto butne ob zelo praktične, vsakdanje čeri – in na njih nasede kot polomljena jadrnica.

 

Zato da bi se zakonska določila res izvajala in da bi večjezično poslovanje javne uprave postalo redna praksa, potrebujemo orodja, ki bodo olajšala delo osebja, pomagala celotni skupnosti in usmerjala hiter tehnološki razvoj.

 

To je namen čezmejnega Interreg projekta CrossTerm, pri katerem sodeluje šest partnerjev – poleg vodilnega partnerja, Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), so v dejavnosti vključene še Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina (s Centralnim uradom za slovenski jezik), Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti (CAN Costiera), Deželna agencija za furlanski jezik (ARLeF), Univerza v Ljubljani (s Centrom za jezikovne vire in tehnologije – CJVT) in Znanstevnoraziskovalno središče (ZRS Koper).

 

Projekt CrossTerm se je začel izvajati lani in se z letošnjim letom počasi že nagiba proti koncu. »Dve leti dela je zelo malo, naš urnik je natrpan, a hkrati bomo znotraj projekta lahko vsaj testirali nekatere rešitve, jih implementirali, potem pa še razvijali po koncu projektnih dejavnosti,« pravi Matejka Grgič, strokovna vodja projekta.

 

»V obdobju od novembra 2024 do junija 2025 so projektni partnerji, v sodelovanju z nekaterimi pridruženimi partnerji, oblikovali šest delovnih skupin, katerih cilj je bil prenos dobrih praks in pilotno preizkušanje pristopov k terminološkemu usklajevanju v treh jezikih – italijanščini, furlanščini in slovenščini – na petih strokovnih področjih: upravno pravo, delovno pravo, urbanizem in prostorsko načrtovanje, toponomastika ter nazivi in poklicne kvalifikacije,« pojasnjuje Nevenka Pernarčič, ki kot projektna vodja bdi nad potekom vseh dejavnosti.

 

Za strokovnjaki in strokovnjakinjami z različnih področij je danes že 27 srečanj in več kot 120 ur skupnih zasedanj, namenjenih preučevanju jezikovnih, kulturnih in tudi pravnih specifik različnih območij. Prvi oprijemljiv rezultat tega intenzivnega procesa je standardizacija več kot 300 strokovnih terminov, obdelanih v vseh treh jezikih. Terminološki nabor bo vključen v novo jezikovno orodje, ki ga razvija Center za jezikovne vire in tehnologije v sodelovanju z ostalimi partnerji. V prihodnjih mesecih bo pripravljen tudi Čezmejni model terminološke standardizacije, ki bo temeljil na analizi obstoječih pristopov in vseboval priporočila in smernice za nadaljnje delo. Njegov namen je zagotoviti jasno, dosledno in učinkovito standardizacijo in rabo terminologije v vseh treh jezikih, zlasti v kontekstu čezmejne javne uprave, zakonodaje in komuniciranja.

 

Projektni partnerji – zlasti tisti, ki so pristojni za večjezično poslovanje javne uprave – bodo zagotovili kontinuiteto in implementacijo strategij, modelov in orodij, izdelanim v okviru projekta. Prav tako bodo v naslednjih fazah projekta povezali različne upravičence (dežele, občine, druge javne organe in izvajalce javnih storitev), ki delujejo v različnih jezikih programskega območja, ter jim ponudili izobraževalne delavnice, strokovno podporo in orodja za nadaljnje delo.

Predstavitev projekta

BEOGRAD - VINJETE SLOVENCEV: čudovit dokumentarni film
Kot drugo možnost pa vam ponujamo ogled dokumentarnega filma Beograd - vinjete Slovencev v produkciji RTV Slovenija (scenarij Andrej Doblehar, režija Boštjan Vrhovec). Film mojstrsko prikazuje bogato kulturno-umetniško in arhitekturno zapuščino, ki so jo Slovenci skozi dinamično, a vendar skupno zgodovino južnoslovanskih narodov ustvarjali in jo še ustvarjajo na teh tleh. Ponovno nas spomni, kako zelo bogata in povezovalna je pot, ki jo v
zgodovino vrezuje kultura ustvarjanja. Posebej čarobne barve filmu vdihujejo zgodbe iz neposrednega življenja, zgodbe o slovenskem jeziku, kulturi in Slovencih v Beogradu, ki jih vsak s svojim iskrenim žarom pripovedujejo: beograjski nadškof metropolit Stanislav Hočevar, filmska maskerka Tina Šubic
Dodočić, umetniška fotografinja in svetovalka za kulturo in medije pri Ambasadi R. Slovenije v Srbiji Irena Herak ter profesorica dr. Maja Đukanović, soustanoviteljica Društva Slovencev

Razpis štipendijskega programa ASEF 2026 Raziskovanje v tujini

ASEF odpira prijave za program Raziskovanje v tujini 2026, ki bo slovenskim študentom omogočil globalno raziskovalno izkušnjo Ljubljana, 26. september 2025 – Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) z veseljem naznanja odprtje prijav za štipendijski program ASEF Raziskovanje v tujini, namenjen slovenskim…

Matjaž Javšnik nasmejal Slovence v Amsterdamu!

Slovenska skupnost na Nizozemskem se je zbrala na razprodanem stand-up večeru v Amsterdamu. Več o dogodku je zapisala Sonja Vukan Kohek. Preteklo soboto smo se Slovenci na Nizozemskem zbrali v Amsterdamu, kjer smo do zadnjega sedeža napolnili dvorano za komedijo Matjaža…

Zaključek Slomškovega meseca

Mesec september je v slovenski šoli COLEGIO ESLOVENO v Mendozi posvečen patronu Antonu Martinu Slomšku. Vsako leto kolegij organizira celomesečne dejavnosti v vezi s tem praznikom, kjer sodelujejo učenci, učitelji in profesorji ter družine otrok. Igre, tekmovanja, Slomškovi spisi in…

Učenci iz Banjaluke in Slatine na 20. festivalu Mavrica

Na povabilo Društva Slovencev iz Subotice, ki nosi enako ime kot banjaluško Društvo Slovencev – Triglav, so se učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banjaluke in Slatine udeležili 20. festivala Mavrica, ki je potekal v soboto, 11. 10. 2025 v Subotici.…

Praznovanje dvajsetih let ustanovitve podjetja "Drago Čeh" iz Bora

Ob pomembnem jubileju, dvajsetih letih od ustanovitve društva, so člani organizirali slavnostno prireditev, v kateri so prisotni uživali. Naša mala članica Olga Džaković nam je v slovenščini recitirala pesem “Prijateljstvo”.   Tone Pavček. Predstavili smo Bilten o delu našega društva, v katerem…

Objavljen Javni razpis za finančno podporo slovenski narodni skupnosti v zamejstvu za leto 2026

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za razpisno področje A v letu 2026 – finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu. Namen razpisa je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo v sosednjih…

Srečanje Slovenskih pevskih zborov v Banjaluki

V banjaluškem Domu omladine, ki je že dolgo stičišče raznovrstnih kulturnih dogodkov v našem mestu, so 4. oktobra potekala tradicionalna Srečanja slovenskih zborov v Bosni in Hercegovini. O dogodku je zapisal Mladen Lunić. Kot je običajno, so poleg domačina – Mešanega…

Srečanje otroških pevskih zborov

COLEGIO ESLOVENO – Srečanje otroških pevskih zborov. Več o tem je zapisala Tončka Šmon. V okviru slomškovega tedna –patrona naše šole COLEGIO ESLOVENO »Anton Martin Slomšek«-, se je pevski zbor šole udeležil 7. srečanja otroških in mladinskih pevskih zborov, kateri se…

Tradicionalno gostovanje v sklopu programa Brezmejna slovenščina

Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, program Predšolska vzgoja je v sodelovanju  z vrtci in šolami na avstrijskem Koroškem in s Strokovnim pedagoškim združenjem – Pädagogische Fachvereinigung, Celovec / Klagenfurt, izpeljala že tradicionalno gostovanje, ki poteka v sklopu…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.