Ste že kdaj šli na občino v Italiji, vstopili skozi vrata, na katerih je bil sicer tudi dvojezični napis, potem pa pred okencem ugotovili, da ne veste, kako bi v slovenščini vprašali za »ufficio tecnico«? Ste že kdaj skušali prevesti svojo diplomo, pa niste vedeli, ali v Sloveniji lahko uporabljate italijanski naziv »dottoressa« v izvirniku ali v slovenskem prevodu?

 

Zakonsko zajamčena pravica do rabe manjšinskega jezika v javni upravi pogosto butne ob zelo praktične, vsakdanje čeri – in na njih nasede kot polomljena jadrnica.

 

Zato da bi se zakonska določila res izvajala in da bi večjezično poslovanje javne uprave postalo redna praksa, potrebujemo orodja, ki bodo olajšala delo osebja, pomagala celotni skupnosti in usmerjala hiter tehnološki razvoj.

 

To je namen čezmejnega Interreg projekta CrossTerm, pri katerem sodeluje šest partnerjev – poleg vodilnega partnerja, Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), so v dejavnosti vključene še Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina (s Centralnim uradom za slovenski jezik), Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti (CAN Costiera), Deželna agencija za furlanski jezik (ARLeF), Univerza v Ljubljani (s Centrom za jezikovne vire in tehnologije – CJVT) in Znanstevnoraziskovalno središče (ZRS Koper).

 

Projekt CrossTerm se je začel izvajati lani in se z letošnjim letom počasi že nagiba proti koncu. »Dve leti dela je zelo malo, naš urnik je natrpan, a hkrati bomo znotraj projekta lahko vsaj testirali nekatere rešitve, jih implementirali, potem pa še razvijali po koncu projektnih dejavnosti,« pravi Matejka Grgič, strokovna vodja projekta.

 

»V obdobju od novembra 2024 do junija 2025 so projektni partnerji, v sodelovanju z nekaterimi pridruženimi partnerji, oblikovali šest delovnih skupin, katerih cilj je bil prenos dobrih praks in pilotno preizkušanje pristopov k terminološkemu usklajevanju v treh jezikih – italijanščini, furlanščini in slovenščini – na petih strokovnih področjih: upravno pravo, delovno pravo, urbanizem in prostorsko načrtovanje, toponomastika ter nazivi in poklicne kvalifikacije,« pojasnjuje Nevenka Pernarčič, ki kot projektna vodja bdi nad potekom vseh dejavnosti.

 

Za strokovnjaki in strokovnjakinjami z različnih področij je danes že 27 srečanj in več kot 120 ur skupnih zasedanj, namenjenih preučevanju jezikovnih, kulturnih in tudi pravnih specifik različnih območij. Prvi oprijemljiv rezultat tega intenzivnega procesa je standardizacija več kot 300 strokovnih terminov, obdelanih v vseh treh jezikih. Terminološki nabor bo vključen v novo jezikovno orodje, ki ga razvija Center za jezikovne vire in tehnologije v sodelovanju z ostalimi partnerji. V prihodnjih mesecih bo pripravljen tudi Čezmejni model terminološke standardizacije, ki bo temeljil na analizi obstoječih pristopov in vseboval priporočila in smernice za nadaljnje delo. Njegov namen je zagotoviti jasno, dosledno in učinkovito standardizacijo in rabo terminologije v vseh treh jezikih, zlasti v kontekstu čezmejne javne uprave, zakonodaje in komuniciranja.

 

Projektni partnerji – zlasti tisti, ki so pristojni za večjezično poslovanje javne uprave – bodo zagotovili kontinuiteto in implementacijo strategij, modelov in orodij, izdelanim v okviru projekta. Prav tako bodo v naslednjih fazah projekta povezali različne upravičence (dežele, občine, druge javne organe in izvajalce javnih storitev), ki delujejo v različnih jezikih programskega območja, ter jim ponudili izobraževalne delavnice, strokovno podporo in orodja za nadaljnje delo.

Predstavitev projekta

BEOGRAD - VINJETE SLOVENCEV: čudovit dokumentarni film
Kot drugo možnost pa vam ponujamo ogled dokumentarnega filma Beograd - vinjete Slovencev v produkciji RTV Slovenija (scenarij Andrej Doblehar, režija Boštjan Vrhovec). Film mojstrsko prikazuje bogato kulturno-umetniško in arhitekturno zapuščino, ki so jo Slovenci skozi dinamično, a vendar skupno zgodovino južnoslovanskih narodov ustvarjali in jo še ustvarjajo na teh tleh. Ponovno nas spomni, kako zelo bogata in povezovalna je pot, ki jo v
zgodovino vrezuje kultura ustvarjanja. Posebej čarobne barve filmu vdihujejo zgodbe iz neposrednega življenja, zgodbe o slovenskem jeziku, kulturi in Slovencih v Beogradu, ki jih vsak s svojim iskrenim žarom pripovedujejo: beograjski nadškof metropolit Stanislav Hočevar, filmska maskerka Tina Šubic
Dodočić, umetniška fotografinja in svetovalka za kulturo in medije pri Ambasadi R. Slovenije v Srbiji Irena Herak ter profesorica dr. Maja Đukanović, soustanoviteljica Društva Slovencev

Tradicionalno gostovanje v sklopu programa Brezmejna slovenščina

Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, program Predšolska vzgoja je v sodelovanju  z vrtci in šolami na avstrijskem Koroškem in s Strokovnim pedagoškim združenjem – Pädagogische Fachvereinigung, Celovec / Klagenfurt, izpeljala že tradicionalno gostovanje, ki poteka v sklopu…

Tradicionalno Medgeneracijsko srečanje Slovencev v Baasemu

Letošnje Medgeneracijskego srečanje Slovencev iz Severnega Porenja Vestfalije, v Nemčiji, smo letos organizirali v začetku meseca septembra.  Uradni del je bil namenjen predvsem udeležencem, ki niso obiskovali šole v Sloveniji: otrokom, ki obiskujejo šolo v Nemčiji oz. predstavnikom druge in…

Oddelek »Runolist« prehodil greben Košute

O pohodu na Greben Košute – Karavanke med 5. in 7. septembrom je zapisala Ljiljana Memon. Letos je naš pohodniški oddelek »Runolist« prehodil greben Košute, najdaljši gorski greben v Sloveniji (približno 10 km) v gorovju Karavank. Greben je tudi meja med…

Projekt MAJ: Priložnosti umetne inteligence v Trstu

26. in 27. septembra je v Trstu potekal drugi Projekt MAJ – »Mreža Alpe Jadran« v letu 2025, ki je združil 40 mladih iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije.  Udeleženci so se poglobljeno ukvarjali s temami umetne inteligence (UI)…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

Slovenski film “Poredne punce” odpirao Filmski festival v Pančevu. Več o dogodku je zapisal Josip Veber.  Konec septembra je potekala deveta izdaja filmskega festivala v Pančevu. Prvi večer programa je bil v Kulturnem centru predvajan slovenski film »Poredne punce«, med festivalom…

Smeh do solz s Tadejem Tošem

Slovenci v Švici smo se s Tadejem Tošem nasmejali do solz. Podrobneje o dogodku je zapisal J. Čuk. V nedeljo, 14.9.25 je društvu Kulturni most Švica – Slovenija uspelo zbrati preko 100 Slovencev na, kot so ga sami poimenovali, najbolj zabavnem…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

Ekipa RTV Slovenija obiskala Slovence iz Pančeva. Več o tem je v prispevku zapisal Josip Veber. Dne 12. septembra je televizijska ekipa RTV Slovenija-studio v Mariboru obiskala Združenje Slovencev “Logarska dolina” v Pančevu. Razlog za obisk je bilo snemanje oddaje “Rojaki”,…

Embassy Festival v Haagu 2025

Prvo septembrsko soboto, 6. septembra 2025, je v Haagu ponovno potekal Embassy Festival, ki je že trinajstič zapored združil paviljone držav z vsega sveta. Med njimi je bila tudi letos ponosno predstavljena Slovenija. Objavljamo prispevek, ki ga je pripravila Sonja…

Na Rabu prenovili spominsko pokopališče

Na Rabu prenovili spominsko pokopališče Rab, 6. september 2025 – Redno vsakoletno srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je letos minilo v zadovoljstvu, da je spominski park pokopališča…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.