Ko zadišijo lipe in jasmini se zavemo, da se leto končuje. Počitnice so že skoraj tu! Začetek brezskrbnosti, raziskovanj, novih spoznavanj…
Družina Balantičeve šole in Tečaja ABC je imela sklepno prireditev v soboto, 3. decembra. Po odigrani tekmi v Svetovnem prvenstvu v nogometu, so veseli obrazi napolnili dvorano Našega doma. Voditeljica šole, ga. Irena Urbančič Poglajen je toplo pozdravila navzoče in izrazila željo, da bi se med počitnicami globlje povezali v skupni družinski molitvi, da bi se zavzemali za branje in pogovor v slovenščini, da bi radi veselo prepevali… Saj šola nudi pomoč in spodbudo družinam, ne more pa nadomestiti izkušenj, ki mora otrok doživeti in občutiti le doma.
Naša šola upada v številu otrok, posebno zaradi odselitve družin v druge države. Napaja se pa s prihodom številnih učencev, ki zaradi različnih razlogov hrepenijo po učenju slovenskega jezika. Številna in vesela skupina tečajnikov iz ABCja je na odru uprizorila, kako poteka dan pouka v posebni učilnici, kjer so bili prisotni vsi liki iz televizijskega programa Chavo del Ocho. Na zabaven in smešen način so nam pokazali, kaj vse so se že naučili v spremstvu in vodenju učiteljic Marte Urbančič Oblak, Alenke Zupanc Urbančič ter Leile Erjavec. Ko so za zaključek zapeli, pod vodstvom ge. Kristine Skvarča Šenk, pesem “Slovenija” smo vsi čutili kako ustvarjajo in poglabljajo vezi z našo Domovino. Čestitamo lepi skupini, ki se oblikuje v spoštovanju in prijateljstvu z namenom, da spoznajo in odkrijejo naš lepi jezik in naše običaje. Vztrajajte na tej poti!
Leto 2022 je bilo polno izzivov in lepih doživetij. Obisk kmetije v mesecu maju je še danes nepozaben. Skupina otrok, ki preživlja svoje dni v velemestu, obdani z betonom in hrupom, se je tesno povezala z naravo. A po lepo doživetem dnevu, se je tudi vedno prijetno vrniti domov. V okviru te tematike so se odvijali nastopi naših osnovnošolcev:
Dve kmečki deklici, Valentina in Tati, sta šli na obisk v mesto. Najprej sta opazile hupo in druge zanimivosti avtomobilov. To so prisrčno zapeli in predstavili naši najmlajši z učiteljicama Marto Petelin in Lucijano Vombergar.
Z občudovanjem sta odkrili hišo mestnih miši, kjer prebivata Milijonka in Miškolino. Tam so trgovine, avtobusi in elegantne gospe, gospodje… ter bogato založena shramba!!!
Otroci 5. in 6. razreda so s prizorčkom predstavili malega Matjažka, ki ga je mama presenetila s telefonskim klicem. V mestu so starši vedno zelo zaposleni…
Vrabci prvega in drugega razreda so pred strašilom recitirali in nato ljubko zapeli “Stari Polde ima kmetijo” v spremstvu gdč. Marije Zupanc Urbančič.
Učenci ge. Silvije Tekavec, iz tretjega in četrtega razreda so z recitacijo vprašali male miške kje stanujejo. Špageta in Drobižek sta povedale, da živijo pod plavim nebom, v bližini gozdov in potočkov. Čeprav je življenje poljskih miš skromno, one znajo biti zelo gostoljubne. Prav danes pričakujejo obisk bratrancev iz mesta. Zato morajo poskrbeti za svež kruh. Urno je prišla na oder skupina najmlajših iz tečaja ABC z gdč. Pavlo Urbančič. Pokazali so nam, kako orjejo, režejo, sejejo in žanjejo, da so potem starejši otroci spekli kruh.
Končno je prišlo do pričakovanega srečanja. Mali miški iz mesta sta prišle na deželo. Bili sta zelo presenečeni nad takšno preprostostjo minimalne hrane. Še internetnega omrežja nista dobile! Meščani po navadi ne sprejmejo tako prekarnega načina življenja. Zato sta se miški odločili in Špageto povabile v mesto, da bo lahko izkusila boljše življenje, brez pomanjkanja in potreb. Špageta je z veseljem sprejela in vsi trije so se hitro odpravili.
Ko je Špageta prispela v mesto sta jo očarala mestna eleganca in obilje. Še nikoli ni videla toliko hrane skupaj! Vendar je opazila, da v mestu obstajajo ljudje, ki lovijo miši in celo nastavljajo pasti, da jih ujamejo! Tedaj je Špageta v strahu pred smrtno nevarnostjo pobegnila. Srečno se je vrnila v svojo skromno hišo na podeželju in spoznala vrednost varnega in svobodnega življenja.
Medtem, ko se je to dogajalo, sta se Valentina in Tati, ki sta bili na sprehodu po hrupnem in razsvetljenem mestu, vrnili domov. Takoj sta pogled uprli v majhno in pridno čebelico. Učenci gospodične Danice Malovrh so lepo interpretirali poezijo “Ciciban in čebela”.
Za konec so vsi skupaj zapeli “Ko si srečen…”. Gledalci so se z močnim aplavzom zahvalili za poučen nastop, ki nas vabi k razmisleku o najpomembnejših vrednotah.
Iskreno se zahvalimo vsem učiteljicam, ki so oblikovale in imele na skrbi ta zaključni nastop. Posebno priznanje gre za učiteljico sedmega in osmega razreda, gdč. Ivano Tekavec, ki se prireditve žal ni mogla udeležiti.
V tej praznični noči smo izvedeli tudi za nekaj strašnega, kar se je zgodilo v naši ljubi šoli: knjižničarka, ga. Alenka Belič Fantini je prijavila, da je zmanjkalo nekaj knjig. Prišlo je do sojenja in po analizi dokazov je bila razkrita resnica: nekdo, ki se letos poslavlja, jih je hotel odnesti za spomin… S tem prizorom so se letos hvaležno poslovili naši osmošolci: Marijanca Čop, Sara Modic in Martin Altini. Razredna učiteljica jim je poslala spodbudne besede, v katerih je izrazila, da “svet vas močno potrebuje take kot ste: dobrega srca, poznavalci Jezusovega nauka, pričevalci dobrote. Ostanite med seboj povezani, bodite si dobri prijatelji in obdržite in gojite vrednote krščanske ljubezni in slovenskih korenin. Želimo vam veliko sreče, veliko lepega. Kadarkoli boste kaj potrebovali, vedite, da tukaj smo vam na razpolago.”
Poslovili smo se tudi od drage družine Grilj, ki odhaja v domovino svojih korenin. Želimo, naj jih spremlja Božje varstvo na vseh poteh!
Vonj okusne hrane je vsem vzbudil apetit. V prijateljskem pomenku smo se okrepčali. Otroci so prejeli spričevalo in nestrpno čakali prihod sv. Miklavža.
Sladka melodija nam je naznanila, da se bliža Svetnikov prihod. Po ogledu nežnega plesa angelov so nas presenetili kriki hudih hudičev. Sv. Miklavž nas je s prisotnostjo pomiril in razveselil s tako pričakovanim in zasluženim darilom.
Vedno, ko pridemo do konca neke poti, se ozremo nazaj in ugotovimo, da je veliko stvari, za katere moramo biti hvaležni. Najprej Bogu in Mariji Pomagaj, ki nam ohranjata predrago šolo, katere temelje je postavila naša nepozabna gdč. Angelca Klanšek. Tudi Našemu domu, ki nam nudi čudovite prostore za učenje in prijateljstvo! Skupini “Luč in zvok”, odboru staršev in pomočnikom. Posebna zahvala gre starim staršem, nenadomestljiv steber mladim rodovom, in mamicam in očkom, ki se trudijo in vztrajajo, da posredujejo vero in ljubezen do slovenskega jezika in kulture. Zahvaljujemo se tudi vsem učiteljicam in voditeljici Balantičeve šole za nesebično delo skozi celo leto.
Pred nami je počitniški oddih. Naj užitek pogovora z družino in prijatelji, branje in igranje v naravi nadomestijo telefonček, računalnik in televizijo. Veselo uživajmo!
Lučka Bergant U.
