Vikend, ki je za nami so za druženje izkoristili tudi v Zrenjaninu v Srbiji, postavljali so šotore ter izdelovali in spuščali zmaje. Vabljeni, da preberete, kaj so o ponovnem srečanju zapisali.
Vikend, ki je za nami so za druženje izkoristili tudi v Zrenjaninu v Srbiji, postavljali so šotore ter izdelovali in spuščali zmaje. Vabljeni, da preberete, kaj so o ponovnem srečanju zapisali.
Slovenska poslovna globalna povezava SGBN in Slovenski poslovni klub SBC sta v sredo, 2. junija 2021, uspešno organizirali 1. spletni seminar o poslovnih priložnostih med slovensko poslovno diasporo in slovenskimi podjetji.
Poletje in počitnice se hitro približujejo in tako se zaključuje tudi šolsko leto. Zadnjo besedo letošnjega v vseh pogledih drugačnega šolskega leta so pred kratkim rekli tudi v Banjaluki in Slatini v Bosni in Hercegovini. Kako so učenci slovenskega jezika preživeli in zaključili leto, ki je za nami, lahko preberete v besedilu, ki ga je spisala učiteljice Barbara Hanuš.
To šolsko leto je bilo polno izzivov. Kako obdržati učence, če jih osem mesecev sploh ne vidiš? Sodobne tehnologije so nam od septembra do maja pomagale pri premagovanju razdalj, po prvomajskih praznikih pa smo se spet srečali v živo. Pridružili so se nam tudi tisti, ki niso spremljali pouka na daljavo, nestrpno pa so čakali, da se vrnejo naša običajna druženja. Znanje se ni izgubilo, ker so učenci pridno brali, poslušali posnetke oddaj, gledali slovenske filme ter spletne posnetke predstav in dogodkov.
Bilten To smo mi dokazuje, da se je v tem šolskem letu kljub epidemiji dogajalo veliko zanimivega. Obeležili smo evropski dan jezikov, novoletne in pomladne praznike, 8. februar, 90. rojstni dan pesnice Neže Maurer ter dan čebel, nismo pa pozabili niti na to, da je Slovenija leta 2021 evropska gastronomska regija in da 25. junija praznuje 30. rojstni dan. Ozrli smo se v preteklost in v prihodnost ter zapisali svoja razmišljanja.
Zaključek šolskega leta je bil drugačen kot običajno, saj nismo povabili gostov iz Slovenije. A druženje v majhnih skupinah, v Slatini kar na lepo urejenem prostoru ob šoli, v Banjaluki pa v prostorih Društva Slovencev Triglav, je bilo prijetno in vsi smo ponosni, da je 55 učencev v Banjaluki in 8 v Slatini prejelo potrdila za redno obiskovanje pouka.
Prijavnice novih učencev že prihajajo, prihodnje šolsko leto bo pouk obiskovala nova skupina najmlajših in prepričana sem, da bodo prav tako kot njihovi nekaj let starejši vrstniki uživali ob učenju prvih slovenskih besed, pesmi in iger. To šolsko leto je 24 učencev osvojilo bralno značko, verjamem, da bodo še naprej ostali zvesti dobri knjigi in da se bo število bralcev še povečalo.
Po devetih letih se poslavljam, s svojimi učenci sem preživela veliko lepih trenutkov. Prihaja nova učiteljica z novimi idejami za zanimive učne ure in za projekte, ki bodo te kraje in ljudi povezali s Slovenijo. Učenci pogrešajo potovanja, zato naj še tu zapišem besede, ki sem jim jih zapisala v slovo:
Ko se odprejo meje
in nov veter zaveje,
bo čas za potovanja
in za drugačno nabiranje znanja.
Tako tega, kar ste se naučili,
ne boste pozabili,
saj boste v Sloveniji slovensko govorili.
Devet let sem bila učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine, uživala sem pri pouku in ob različnih dejavnostih, zato sem hvaležna sem za vse, kar sem v teh letih doživela.
Učenci tu so res zavzeti,
lepo je take učence imeti.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
Ta mesec so se člani kolesarskega kluba Triglav Mounties in Slovenska avstralska skupnost zbrali za vikend v Canberri!
Zahvaljujejo se vsem, ki so se udeležili in sodelovali, vključno z gospodom Andrejem Kraljem, iz Veleposlaništva Republike Slovenije v Canberri, Avstraliji in John & Christine Falez za vodenje vožnje.
Občutki po dogodku:
Takšni dogodki na katerih vsi uživajo, so odličen način, da ostanete aktivni, zdravi in spoznate nove prijatelje. Še enkrat hvala in vsi se veselimo naslednjega dogodka!
Bilo je super videti toliko ljudi zunaj, ob našem prvem dogodku, ki je potekal v ACT čez vikend.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
Slovensko združenje v Melbournu vabi na ...
Praznovanje 30 let slovenske osamosvojitve z živo glasbo, odlično hrano in veličastnim kresom, v soboto, 26 junija 2021 ob 17 uri.
Slovenci v Avstraliji:
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2016 v Avstraliji živi 17.863, po neuradnih ocenah pa 20.000-25.000 oseb slovenskega porekla. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve ima v Avstraliji v letu 2020 5.348 državljanov RS prijavljeno stalno prebivališče. Največ Slovencev živi v zvezni državi Victoriji, sledijo New South Wales, Queensland in South Australia, sledijo Western Australia, Australian Capital Territory, Tasmania in Northern Territory. Trenutno v Avstraliji deluje 11 slovenskih društev in tri verska središča.
Dejavnost društev je predvsem prirejanje zabavnih, športnih in kulturnih prireditev, zavzeto se zbira tudi arhivsko gradivo. Šole slovenskega jezika delujejo v Melbournu, Geelongu in v Brisbanu. Poleg redne tedenske radijske oddaje na nacionalni radijski postaji Radio SBS oddaja tudi nekaj lokalnih slovenskih radijskih postaj. Slovenski frančiškani v Avstraliji redno izdajajo dvomesečnik Misli. V zadnjih letih predvsem v Queensland in Viktorijo prihajajo novi izseljenci iz Slovenije.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
Avstralsko slovensko društvo Geelong - Slovenski klub "Ivan Cankar" vas vabi na mini festival 30. obletnice osamosvojitve Slovenije v nedeljo 27. junija.
Priredili bodo njihov tradicionalni slavnostni kres in klobase, ki bodo ob 11:30, in kresno osvetlitev ob 12.30. Mini festival bo imel tudi skakalne gradove za otroke, Fotobooth, kuhano vino, spremljavo harmonike ter šolski zbor.
Vse to pa je seveda odvisno od COVID razmer.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
Da bo kroženje znanja med Slovenijo in svetom učinkovito tudi na akademskem nivoju, je nujno, da slovenski znanstveno-raziskovalni prostor postane mednarodno odprt in privlačen tako za slovenske akademike, ki se želijo vrniti, kot tudi za tuje strokovnjake, ki tukaj iščejo nove priložnosti za karierni razvoj in delo.
V Društvu VTIS so na pobudo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sodelovali pri oblikovanju načelnih usmeritev, ki jih je Svet za znanost in tehnologijo potrdil tudi v končni verziji strategije RISS 2030. Predvsem so pomagali z opredelitvijo izzivov, s katerimi se srečujejo raziskovalci in raziskovalke na poti iz tujine v Slovenijo (in obratno), ter konkretnimi predlogi rešitev ter prenosom dobrih praks.
V najnovejšem članku na njihovem blogu si preberite o njihovem raziskovanju, sodelovanju, predlogih, dokumentih itd.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem prostovoljcem zakonodajne delovne skupine za njihov vložen napor in trud pri oblikovanju VTISovih izhodišč in končnega dokumenta: Tim Weber, Boštjan Vihar, Jaka Kragelj, Neža Vadnjal, Marina Klemenčič, Nejc Stopnisek, Vesna Makovšek, Žiga Malek, Anža Švara, Aja Ropret Homar ter Sara Drvarič Talian (Kemijski inštitut) in Tea Romih (Mlada akademija, Kemijski Inštitut). Hvala vam !
Vse interesente lepo vabijo, da se pridružijo delovni skupini. Za dodatne informacije se obrnite nanje preko maila: info@drustvovtis.si
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZ vas vabi k spremljanju spletnega koncerta.
Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti v sodelovanju z basbaritonistom Marcosom Finkom prireja izbor pesmi slovenskih izseljencev, ki bo v nedeljo, 6. junija 2021, ob 17. uri.
Spletni prenos v živo bo potekal na spodnjih povezavah
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
Na pobudo dr. Barbare Zorman Univerze na Primorskem so učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Banjaluki vzpostavili sodelovanje s študentkami, ki v Kopru obiskujejo drugi letnik študija pedagogike. Sodelovalo je devetinštirideset študentk. V okviru praktičnega dela pri predmetu Medkulturnost v vzgoji in izobraževanju, ki ga vodi dr. Barbara Zorman, so se preko zooma povezale z učenci, ki se učijo slovenščino pri Barbari Hanuš. Študentke so učence povprašale po njihovem odnosu do Slovenije, o delu Društva Slovencev Triglav ter o življenju v Banjaluki.
Nekatera njihova spoznanja:
Spoznala sem, koliko smo si različni a hkrati podobni. Koliko se lahko naučimo od drugih kultur in s tem popestrimo svoje življenje. Vesela sem za to izkušnjo !
Preko intervjuja sva izvedeli, da je Banjalučanom naša kultura zanimiva in se precej razlikuje od naše. Spoznali sva , da za biti učenje slovenščine resničen zalogaj, hkrati pa si prizadevajo za učenje slovenščine, da bi se lažje vključili v slovensko študijsko in delovno okolje.
Lepo je videti, kako pripadniki drugega naroda cenijo slovenski narod, kulturo in jezik. Zanimivo je videti, kakšno željo imajo po učenju slovenščine, že to, da imajo možnost gledati slovenske televizijske programe jim pomeni veliko. Spoznavali sva, da je učenje slovenščine velik izziv in da smo lahko ponosni na naš posebni jezik in kulturo.
Ugotovila sem, da ljudje dajejo svojim koreninam velik pomen in se z njimi želijo seznaniti, spoznati obstoječo kulturo in biti delček le te.
Predvsem me je intervju pozitivno presenetil, saj nisem pričakovala tako pozitivne izkušnje. Z intervjuvanko smo se res dobro ujele in se pogovarjale dolgo časa in se tudi dogovorile, da gremo na kavo, ko pride v Slovenijo. Navdušena sem, ko vidim, da se ti ljudje iz drugih kultur samoiniciativno želijo učiti našega jezika, ki pravzaprav ni lahek za učenje. Res sem vesela, da sem imela priložnost imeti tako izkušnjo.
Nad pogovorom z dijakinjo iz Banjaluke, ki ima slovenske korenine, sva bili pozitivno presenečeni, saj je bila zelo zgovorna, njeno znanje slovenščine je odlično, izrazila je navdušenje nad Slovenijo in željo po prebivanju ter študiranju v Sloveniji. Čeprav je bila Slovenka mama njene babice, tudi sama ohranja slovensko kulturo in jezik ter zase in za svojo družino pravi, da so tako Slovenci kot Srbi. Lepo je videti željo dijakinje po stiku s slovenskimi koreninami.
Pogovor je pustil izjemen vtis. Veseli me, da se s takim veseljem učijo slovenščine in da jim ta toliko pomeni. Lepo je videti, da se zanimajo še za druge kulture. Veseli me tudi, da si želijo spoznati Slovenijo in njene prebivalce in nekoč tudi priti sem.
Pogovor z gospo iz Bosne, ki ima slovenske korenine , je bil zelo sproščen in prijeten. Obe se strinjava, da je bila to pozitivna izkušnja, preko katere sva lahko spoznali tako njeno kulturo kot tudi našo skozi njene oči. Najzanimivejše je to, da se gospa v Sloveniji počuti kot doma, da zelo ceni našo naravo in prijaznost med ljudmi. Prav tako pa nama je povedala, da se ji zdimo Slovenci narod, ki zelo ceni svoj jezik, kulturo in državo.
Pogovor z gospo mi je dal vpogled v drugačen način življenja, saj je njena družina razseljena. Sama živi v Banjaluki, ena hčerka živi v Ljubljani, druga na Dunaju. Kot upokojenka je zelo aktivna, kar mi je bilo zelo všeč.
Intervju naju je pozitivno presenetil, saj sva tudi sami začeli gledati na našo kulturo še bolj pozitivno, pridobili sva informacije, kako je živeti v tujini in osebni pogled na življenje v Banjaluki.
Pri intervjuju z gospodom Mladenom Bubonjićem sva ugotovili, da veliko ve o zgodovini svoje družine in o slovenski kulturi. Podal nama je tudi veliko informacij o samem društvu. Čeprav je zelo zaposlen, si je vzel veliko časa, da je odgovoril na najina vprašanja.
Po pogovoru z Barbaro Hanuš sva spoznali, kako pomembna je empatija in razumevanje pri delu z učenci priseljenci. Pokazala nama je, da lahko vsak z neko željo in voljo pomaga učencem priseljencem po svojih najboljših močeh ne glede na poklic ali pozicijo v šoli.
Študentke drugega letnika pedagogike na Univerzi na Primorskem
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.
Pred Kulturnim centrom Janeza Trdine v Novem mestu je 31. maja v popoldnevu potekala krajša kulturna prireditev ob slovesu prodajne umetniške razstave Med rdečimi in modrimi, na kateri sta prvič na naših tleh svoja dela na pobudo Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto predstavila vizualna umetnica Maribel Briceño in fotograf José Voglar. Slovesnosti se je med drugimi udeležila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, podžupan Mestne občine Novo mesto Boštjan Grobler in direktor Zavoda Novo mesto Aleš Makovac.
»Ta razstava združuje: med rdečimi in modrimi, možem in ženo, Slovenijo in Venezuelo, kulturnim centrom in Društvom za razvijanje prostovoljnega dela,« je dejal Makovac, Grobler pa dodal, da je bila pričujoča razstava »njun prvi korak, ki sta ga naredila prav v Novem mestu, na kar smo vsi ponosni in jima želimo, da jih naredita še mnogo«.
»Veseli me, da sem lahko danes tukaj z vami. Sem slikarka in fotografinja, razstava pa je bila odlična priložnost, da svoja dela pokažem in da s tem Sloveniji rečem HVALA, da ste nas sprejeli,« je v čustvenem nagovoru pred prijatelji iz obeh držav dejala Briceñova, ki se je predstavila z barvitimi slikami-kolaži pod skupnim naslovom Majhna sem bila.
Razstava se sedaj v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ISIM ZRC SAZU) seli v Ljubljano, da so novomeško »premiero« številni dobro sprejeli, pa med drugim priča polna knjiga vtisov obiskovalcev.
Ministrica dr. Helena Jaklitsch, avtorja razstave in drugi so se ob tem zahvalili neumorni predsednici društva Branki Bukovec in njenim ostalim sodelavcem za ves trud, podporo in srčnost, ki jo izkazujejo pri vključevanju rojakov iz Venezuele in njihovih družin. Voglar je namreč sin slovenskih priseljencev, ki se je s partnerko Briceño leta 2019 preselil v Slovenijo. »Če ne bi bilo Branke Bukovec, te priložnosti ne bi imela. Je ena tistih Slovenk, ki je ne bova nikoli pozabila,« je rekel fotograf, ki se je slovenskim ljubiteljem umetnosti predstavil s serijo fotografij ribiških čolnov, poimenovano Jezdeci peska in soli.
Na petkovi kulturni prireditvi je ob čudovitem glasbenem nastopu Tjaše Zirkerlbach in Primoža Moškona nastopila tudi diplomirana plesalka Danijela Hočevar-Pili, ki se je pred dobrim letom iz Venezuele prav tako preselila v Novo mesto.
Razstavo Med rdečimi in modrimi je Društvo za razvijanje prostovoljnega dela priredilo ob podpori Zavoda Boter, Mestne občine Novo mesto, Zavoda Novo mesto in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.