Poletje in počitnice se hitro približujejo in tako se zaključuje tudi šolsko leto. Zadnjo besedo letošnjega v vseh pogledih drugačnega šolskega leta so pred kratkim rekli tudi v Banjaluki in Slatini v Bosni in Hercegovini. Kako so učenci slovenskega jezika preživeli in zaključili leto, ki je za nami, lahko preberete v besedilu, ki ga je spisala učiteljice Barbara Hanuš.

To šolsko leto je bilo polno izzivov. Kako obdržati učence, če jih osem mesecev sploh ne vidiš? Sodobne tehnologije so nam od septembra do maja pomagale pri premagovanju razdalj, po prvomajskih praznikih pa smo se spet srečali v živo. Pridružili so se nam tudi tisti, ki niso spremljali pouka na daljavo, nestrpno pa so čakali, da se vrnejo naša običajna druženja. Znanje se ni izgubilo, ker so učenci pridno brali, poslušali posnetke oddaj, gledali slovenske filme ter spletne posnetke predstav in dogodkov.

Bilten To smo mi dokazuje, da se je v tem šolskem letu kljub epidemiji dogajalo veliko zanimivega. Obeležili smo evropski dan jezikov, novoletne in pomladne praznike, 8. februar, 90. rojstni dan pesnice Neže Maurer ter dan čebel, nismo pa pozabili niti na to, da je Slovenija leta 2021 evropska gastronomska regija in da 25. junija praznuje 30. rojstni dan.  Ozrli smo se v preteklost in v prihodnost ter zapisali svoja razmišljanja.

Zaključek šolskega leta je bil drugačen kot običajno, saj nismo povabili gostov iz Slovenije. A druženje v majhnih skupinah, v Slatini kar na lepo urejenem prostoru ob šoli, v Banjaluki pa v prostorih Društva Slovencev Triglav, je bilo prijetno in vsi smo ponosni, da je 55 učencev v Banjaluki in 8 v Slatini prejelo potrdila za redno obiskovanje pouka.

Prijavnice novih učencev že prihajajo, prihodnje šolsko leto bo pouk obiskovala nova skupina najmlajših in prepričana sem, da bodo prav tako kot njihovi nekaj let starejši vrstniki uživali ob učenju prvih slovenskih besed, pesmi in iger. To šolsko leto je 24 učencev osvojilo bralno značko, verjamem, da bodo še naprej ostali zvesti dobri knjigi in da se bo število bralcev še povečalo.

Po devetih letih se poslavljam, s svojimi učenci sem preživela veliko lepih trenutkov. Prihaja nova učiteljica z novimi idejami za zanimive učne ure in za projekte, ki bodo te kraje in ljudi povezali s Slovenijo. Učenci pogrešajo potovanja, zato naj še tu zapišem besede, ki sem jim jih zapisala v slovo:

Ko se odprejo meje

 in nov veter zaveje,

bo čas za potovanja

in za drugačno nabiranje znanja.

Tako tega, kar ste se naučili,

ne boste pozabili,

 saj boste v Sloveniji slovensko govorili.

Devet let sem bila učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine, uživala sem pri pouku in ob različnih dejavnostih, zato sem hvaležna sem za vse, kar sem v teh letih doživela.

Učenci tu so res zavzeti,

lepo je take učence imeti.