Švedska – slovenci.si

Kratek pogled na zgodovino Slovenskega društva ” Simon Gregorčič”, ki letos praznuje 50 let delovanja. Pripravil ga je predsednik društva Alojz Macuh.

Leto 1972 je bilo za društvo in njene člane eno posebno leto, saj to leto štejemo za začetek organiziranega dela in ohranjevanje slovenske kulture v Köpingu in okolica. Začetki delovanja društva so bili zelo skromni, saj ni bilo niti finančnih sredstev, niti prostorov kjer bi se člani lahko družili. Pa vendar jih je ves čas povezovala dobra volja in optimizem, kot nas to povezuje še danes. Društva pomenijo nam članom nekakšno zavetišče, točka kjer se mi člani s ponosom nudimo roko drug drugemu in se tako spodbujamo na življenjski poti delovanja in druženja. Pomembno in spoštljivo je povedati da so se takratni člani zbirali že leta 1970 - 1971 a po domovih ker še ni bilo društvenih prostorov. Vedno je bil topel in dobrodošel dom za vsakega zbranega ki je bilo velikega pomena takrat, saj so tekle besede in odločanja kako ustvariti svoje društvo.

Spoštovani vsi, ob 50. letnici društva smo zbrali tudi zapise o delu društva skozi čas. Objavili smo jih v brošuri za spomin društva. Trudili se bomo po najboljših močeh, da ohranimo že dosežene cilje, hkrati si pa želim, da dosežemo še veliko novih ciljev, ki bodo pomembni tudi za prihodnje generacije.
Ob tej priliki se želim zahvaliti vsem članicam in članom, ki so in še vedno delujejo v društvu in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali po svojih močeh. Verjamem, da bomo tudi v prihodnosti tako uspešni kot do sedaj, saj je cilj društva ustvariti toplo zavetišče za vse, ki nas potrebujejo. Ob tem pa vam polagam na dušo najlepša hvala za vse, kar ste dobrega storili za prehodno pot društva za naše ljudi in ob tem vam želim še veliko uspešnega delovanja naprej. Naj 50. obletnica pomeni mejnik in praznovanje za še boljše delo v prihodnosti.

Dragi rojaki, dragi zbrani, o življenju društva bi lahko govoril dolgo, pa se nebi spuščal preveč globoko, želim da se posvetimo večji čas slavju in pa veselju. Vsekakor si pa želim da še naprej vztrajamo da obdržimo slovenske navade in domače besede ter, da ne pozabimo na korenine, od koder prihajamo, in da se trudimo še naprej pri ohranjanju kulture in Slovenske besede in kulturne navade tukaj v naši drugi domovini, tukaj na Švedskem.

Svetovni dan čebel v Društvu Slovencev Triglav Banja Luka

Z veseljem objavljamo prispevek, ki so ga pripravili v Društvu Slovencev RS “Triglav” Banja Luka. V soboto, 20. 5. 2023, smo v društvu obeležili svetovni dan čebel. Mlajši otroci so pod vodstvom Lenke Debeljak Perušić in Oksane Lunić pripravili za zajtrk zdrav…

Pestro dogajanje pri dopolnilnem pouku slovenščine v Berlinu

Slovenski otroci v Berlinu so bili v zadnjih dveh tednih deležni bogatega obšolskega dogajanja, ki ga je zanje organizirala učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu, Magdalena Novak. V petek, 28. aprila, je v prostorih slovenskega veleposlaništva v Berlinu potekalo srečanje s…

Predstavitev Slovenije šolarjem iz vsega sveta

V mesecu marcu sta Združenje prijateljev Slovenije na Nizozemskem in Dopolnilni pouk slovenščine na Nizozemskem pripravila in sodelovala na dveh dogodkih promocije slovenskega jezika, literature in kulture. V soboto, 18. marca 2023 smo s slovensko stojnico sodelovali na mednarodnem festivalu, ki…

Materinski dan v Švici

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici z učiteljem Rajkom Tekalcem so v mesecu maju ustvarjali za svoje mame, 14. maja so v Švici namreč praznovali materinski dan. Izdelali so jim rdeča srca iz kartona in nanje napisali nekaj o…

Nova generacija štipendistov ASEF

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) je izbrala novo generacijo štipendistov v okviru štipendijskega programa Obisk Slovenije. Dvanajst izjemnih posameznikov slovenskega rodu po vsem svetu je bilo izbranih na podlagi njihovih izjemnih akademskih dosežkov, strasti do raziskovanja in želje po vzpostavitvi dolgotrajnih…

Tematske karte slovenskih zemljepisnih imen v zamejstvu

Pri Rafaelovi družbi so letošnjo pomlad izšli zemljevidi, ki prikazujejo slovenska zemljepisna imena v zamejskih krajih Avstrije, Italije in Madžarske. Gre za dve lični in pregledni karti, ki sta zloženi v etuiju. Prva karta ima na eni strani Avstrijo od Šmohorja…

Ponudba poletnih tečajev slovenščine 2023

Poletni meseci so tik pred vrati in morda ste razmišljali, da bi vi ali vaši otroci kakšno uro več namenili učenju slovenskega jezika. Na enem mestu smo zbrali različne ponudbe poletnih šol in tečajev tako na spletu kot tudi v…

Slovenska umetnostno-znanstvena pobuda je na simpoziju SCI_ART prevzela Ottawo

V današnjem hitro spreminjajočem se svetu se umetnost in znanost vedno bolj prepletata, pri čemer obe področji na nešteto načinov vplivata in se navdihujeta. V tem kontekstu je Veleposlaništvo Slovenije v Ottawi v sodelovanju z Veleposlaništvom Nemčije ter ob vsebinski…

Vabilo v Pišece za mlade – ¨Od Maksa do faksa¨

Prihajaš na študij v Slovenijo? Lahko prideš že septembra (ali po dogovoru) in se v zidanici privajaš na študentsko življenje z drugimi mladimi Slovenci iz različnih držav. Društvo Pleteršnikova domačija Pišece v sodelovanju z domačo UNESCO-vo OŠ Maksa Pleteršnika Pišece ob…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

Pošljite nam svoje novice in fotografije

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.

Ena izmed novembrskih sobot je bila še posebej slovesna v švedski prestolnici. Slovensko društvo v Stockholmu je namreč praznovalo 50. obletnico. Vabljeni, da preberete, kaj so zapisali.

Bližalo se je enajsti zvečer in iz dvorane Spånga folkahuset se je slišalo slovensko petje »Mi se mamo radi, radi, radi, radi, …«. Na odru smo obkrožili kvartet Krt in zapeli še nekaj zadnjih pesmi, preden odidemo domov in tako zaključimo praznovanje 50. letnice slovenskega društva v Stockholmu.

12. novembra smo Slovenci v Stockholmu praznovali 50. obletnico ustanovitve slovenskega društva. Priprave na dogodek so potekale že nekaj časa. Člani odbora smo se zbirali po pevskih vajah, pisali prenekatera elektronska sporočila in kovali načrte za posebno in jubilejno praznovanje. Pred samim dogodkom smo pripravili mize, kuhinjo in oder in nestrpno čakali prihod preostalih članov in prijateljev od blizu in daleč. Okoli četrte ure so prvi že prispeli in se s penečim vinom v roki usedli za mize, slabo uro kasneje pa je dvorana pokala po šivih z več kot 120 obiskovalci! Ob slovenskem vinu, maslu in kruhu smo tako pričakali začetek kulturnega programa. Po Zdravljici nas je nagovoril predsednik slovenskega društva v Stockholmu Rok Ogrin. Prebral nam je bogato zgodovino društva, ki jo je povzela dolgoletna članica Anica Štefanič, in nas povabil na prihajajoče dogodke. Naslednji je na oder stopil novi veleposlanik za Švedsko Mihael Zupančič, pohvalil delo Slovencev v Stockholmu in v imenu ministra Mateja Arčona ter Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu našemu društvu podelil priznanje in zahvalo za neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske narodne in kulturne identitete ter slovenskega jezika. Slovenska zveza na Švedskem je našemu društvu prav tako podelila priznanje za izredne zasluge, ki ga je ob spodbudnih besedah predal predsednik Alojz Macuh. Nazadnje pa smo, čeprav ga na žalost ni bilo med nami, prisluhnili še pozdravu slovenskega duhovnika na Švedskem Zvoneta Podvinskega. Na oder je nato stopil pevski zbor našega društva – pevski zbor Triglav z zborovodkinjo Klementino Savnik in nam odlično odpel šest pesmi z vseh koncev Slovenije – primorska, gorenjska, pa tudi belokranjska melodija je odmevala po Spångi. Lea Sajovic in Mirjana Grujic sta nato recitirali Urško Andreja Rozmana Roze, moderno izvedbo Prešernovega Povodnega moža, Livia Lakota je zaigrala na klavirju, Aleš Jurca in Brane Kalčevič na harmoniki in klarinetu, nazadnje pa se je na odru še pelo in plesalo, za kar sta poskrbeli Brina Dokl in Tjaša Buh ob spremljavi Aleša Jurce na harmoniki. Kvartet Krt, naš povabljeni gost iz Slovenije, nam je v rednem programu zapel nekaj slovenskih pesmi, več pa smo jih lahko slišali po slavnostni Martinovi večerji. Gostili smo se z mlinci, rdečim zeljem in sočno gosko izpod rok kuharja Željka Zrniča ter pili slovensko vino in pivo. Po odlični večerji nas je na mizah pričakalo pecivo stockholmskih članov, na odru pa petje in zabava s kvartetom Krt ter ples ob raztegnjenem mehu harmonike Emila Buha. Reševali smo uganke, plesali v parih in hitro sedali na stole, si brez rok podajali pomaranče in večer preživeli ob dobri glasbi, še boljši volji in najboljši družbi.

Upamo, da bo društvo živelo in razveseljevalo še mnoga, mnoga leta – ob takih članih in prijateljih o tem res ni dvoma!

Foto: GimGif Visuals

Dan pred praznovanjem je o praznovanju, društvu in življenju na Švedskem predsednik društva Rok Ogrin spregovoril tudi v oddaji Slovencem po svetu na radiu Prvi. Povezavo najdete na gumbu na desni.

INTERVJU

Svetovni dan čebel v Društvu Slovencev Triglav Banja Luka

Pestro dogajanje pri dopolnilnem pouku slovenščine v Berlinu

Predstavitev Slovenije šolarjem iz vsega sveta

Materinski dan v Švici

Nova generacija štipendistov ASEF

Tematske karte slovenskih zemljepisnih imen v zamejstvu

Ponudba poletnih tečajev slovenščine 2023

Slovenska umetnostno-znanstvena pobuda je na simpoziju SCI_ART prevzela Ottawo

Vabilo v Pišece za mlade – ¨Od Maksa do faksa¨

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

Pošljite nam svoje novice in fotografije

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

V Vadsteni na Švedskem se vsako leto zberejo Slovenci, ki živijo v tej skandinavski državi. Več o letošnjem srečanju je zapisal Zvone Podvinski, dušni pastir slovenskih izseljencev na Švedskem. Fotografije je posnel Lars-Olof Nilsson.

Na binkoštno soboto 4. junija 2022 se je pri Sv. Brigiti Švedski in na praznik Sv. Marije Elizabete Hesselblad - obnoviteljice njenega reda (goduje 4. junija), ki je pripeljala sestre Sv. Brigite Švedske nazaj v Vadsteno, - zgodila zahvalna sv. maša ob veličastnem jubileju, ki jo je vodil tukajšnji škof Anders kardinal Arborelius, ki je prejel v dar ob jubileju naše misije in na sebi imel slovenski kardinalski mašni plašč, ki ga je naredila gospa Bernarda Filipič iz Slovenije in to s pravimi čipkami. Na prvi strani so bile tri krone: Matere Božje, Sv. Brigite Švedske ter Sv. Erika, ki jih je oblikovala Birgitta Gelotte iz Göteborga. Na zadnji strani pa je pripomogel k okrasitvi s simbolom Sv. Duha in ostalima simboloma akademski slikar Lojze Čemažar iz Ljubljane. Čudovit dar, ki ga je z mitro dopolnil nadškofov tajnik Boštjan Prevc. Somaševala sva Jožef Drolc, nekdanji narodni dušni pastir in sedanji narodni dušni pastiri Zvone Podvinski. Oba prisotna narodna dušna pastirja - skupaj zračunano - sta med rojaki 45 let, kar je dve tretjini od skupnih 60 let, kar slovenski dušni pastirji delujemo med rojaki na severu Evrope, oziroma v tej skandinavski deželi. Deset let od začetka ustanovitve slovenske misije je bil tukaj Jože Flis, ki je iz Pariza prišel med rojake, da jih zbira, da jim služi sv. mašo v maternem jeziku, da jih poišče, jih med sabo povezuje v narodno skupnost. Pet let pa je prihajal na Švedsko p. Janez Sodja, ki je leta 1974 prvič zbral rojake v Vadsteni. Tako so se začela binkoštna romanja in srečanja rojakov pri sv. Brigiti Švedski. Seveda z namenom, da bi gradili in ohranili svoj materni jezik, krščansko vero živeli tudi v tujini ter na temelju krščanskih in narodnih vrednot ter običajev ohranjali slovensko identiteto. Kajti, kdor spoštuje svoje, bo spoštoval tudi tuje in se integriral v družbo, v kateri je našel svoj novi dom in s tem svojo drugo domovino.

Škof Anders Arborelius je med drugim povedal tudi te misli: da smo Slovenci vzgled za druge. Izrazil je veselje, da je lahko z nami praznoval tako visoki jubilej. Rekel je tudi, da je procesija pomembna zato, da lahko drugim pokažemo našo trdno vero in da je Vadstena tisti kraj ki povezuje Slovence na Švedskem, kjer ima svoje središče tudi Sveta Brigita.

Udeleženci srečanja. — Foto: Lars-Olof Nilsson

Letošnji gostje tega jubilejnega srečanja so bili: naš veleposlanik Njegova Ekscelenca g. Edvin Skrt s svojo življenjsko sopotnico g. Klavdijo Petrica. Veleposlanik g. Edvin Skrt je v imenu gospe Dr. Helene Jaklitsch, ministrice in s tem v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenski katoliški misiji Göteborg ob praznovanju častitljivega 60. jubileja predal posebno plaketo kot Priznanje in zahvalo za neprecenljiv prispevek h krepitvi slovenske narodne zavesti, jezika, kulture in vrednot za predano duhovno oskrbo slovenske skupnosti na Švedskem. Prav tako je gospa ministrica Dr. Helena Jaklitsch po rokah našega veleposlanika Edvina podelila »švedskemu vagabundu za Gospoda« Priznanje in zahvalo za desetletja požrtvovalno delo in skrbi na področju duhovne oskrbe, s čimer je neprecenljivo pripomogel k ohranjanju slovenske verske, narodne in kulturne identitete med rojaki na Švedskem.

Naš veleposlanik g. Edvin je pri slovenski lipi med drugim povedal, da lipa ni samo slovenski narodni simbol, ampak tudi drugih slovanskih narodov. Med njimi tudi Ukrajine, ki je skoraj istočasno kot Slovenija nastopila pot samostojnosti in državnosti. Ob slovesu s Švedske je g. veleposlanik povedal, da je obiskal številne politične osebnosti in se jim zahvalil za priznaje slovenske samostojnosti. Povedal je, da je tudi zaradi slovenskih stalnih protestov na Švedskem, kjer so bili Slovenci še kako vidni, vse to pomagalo k priznaju slovenske državnosti, saj je bila Švedska ena prvih držav Evrope, ki je rekla DA samostojni Sloveniji. Ko bomo peli Lipa zelenela je, ki je bolj žalostinka, mislite pozitivno, ko gre za vojno v Ukrajini, ki trpi zaradi vojne. Veleposlanik je obljubil, da tudi ko ne bo več veleposlanik, se bo rad vračal k slovenski lipi, pogledal, kako ji gre in jo zalival. Iz leta v leto naj jo Slovenci na Švedskem dobro zalivajo, da bo rasla še naprej. Med drugim je tudi povedal, da poskrbimo, da bodo tudi naslednje generacije Slovencev na Švedskem govorile slovenski jezik in s tem gradile slovensko identiteto.

Posebni gostje iz Slovenije so letošnji jubilej počastili in odigrali izredno vlogo pri sv. maši: organist Tomaž Pirnat ter evfonist Luka Einfalt. Seveda pa so nosili težo dneva »srebrni« Doriji, torej kvintet Dori, ki so že pri sestrah na vrtu in kasneje v praznični dvorani, tako kot samo oni znajo, po »dorijevsko« poskrbeli, da je bilo praznovanje še posebej veličastno in slovensko. Član ansambla Boris je med drugim priskrbel slovenske krajnske klobase, ki jih je Katarina Zupančičeva, ob pomoči Neli Trontelj ter Silve Horvatove delila pri sestrah na vrtu. Hvala pridni Kristini Majer Čok. Hvala gospe Nataši iz Slovenije za čudovito orehovo potico, ki so jo rojaki po večerji uživali v dvorani in jo je Boris z veseljem pripeljal med rojake na Švedsko. Slovensko je slovensko, pa naj reče kdor kar koli hoče. A veste, zakaj je bila potica tako dobra? Ker se je peljala skupaj s frajtonarco in ostalimi instrumenti, ki so ji igrali na poti. Gospa Terezija Slačkova iz Slovenske Bistrice je napekla veliko domačih keksov, ki so nas spominjali na naše otroštvo. Pa tudi rojakinje s Švedske so obogatile romanje in praznovanje s svojim bogatim izborom peciva, da je bil praznik še lepši. Gostom iz Slovenije se je v Vadsteni pridružila tudi naša zvesta romarka Danica Dyllong iz Nemčije. Za fotografije je poskrbel Lars-Olof Nilsson iz Jönköpinga, ki je s sabo pripeljal romarje, med drugim svojo ženo Karolino, ki je bila edina oblečena v narodno nošo.

Za vino in ostalo pijačo so poskrbeli Alojz Macuh, predsednik Slovenske zveze ter predsednik SD Simon Gregorčič iz Köpinga ter gospa Marija Makova iz našega oltarnega občestva iz Jönköpinga. Ja, kaj bi seveda brez hrane, za kar so poskrbeli Boštjan Pristovnik iz Köpinga, ki je spekel vso meso za praznično večerjo ter pridne roke naših mam iz Göteborga, gospa Silva Horvat in Sigrid Lomšek, ki so pripravile krompirjevo salato. Človeku je prijetno pri srcu, ko ljudje povedo, da je bila večerja zelo okusna. Hvala Boštjanu Pristovnik, ki je pripravil večerjo in njegovi ekipi, ki je pomagala večerjo postreči pri mizah ter vsem ostalim, posebej Suzani Macuh, za vso pomoč v ozadju, da je tudi plačilo hrane, pijače in tombole bilo olajšano s pomočjo Swisha.

Ampak, brez programa v dvorani in ob tako visokem jubileju pač ne gre. Voditelja sta bila Dani Stražarjeva in Zvone Podvinski. V programu so nastopali: kvintet Dori, ki je zaigral in zapel nekaj skladb, pa Viktor Semprimožnik s sinom Leonom, ki sta zapela in zaigrala nekaj komadov, Luka, Tomaž in Dani so nastopili z Bariton polko, skupina žena iz Stockholma: Dani, Klementina, Olga in Dana pa s pesmijo Moja mati kuha kafe.

Hvala Silvani, Dani, Nataliji in vsem ostalim, ki ste organizirali prevoz romarjev v Vadsteno, kakor vsem ostalim, ki ste prišli s svojimi avtomobili. Vašemu » švedskemu vagabundu za Gospoda« je bilo kar tesno pri srcu glede letošnje Vadstene in jubileja SKM. Kar nekaj neprespanih noči je bilo za njim, a vendar se je z vašim velikodušnim sodelovanjem in pomočjo vse zgodilo v najlepšem redu. Kolikor sem slišal, so bili rojaki izredno veseli, hvaležni in predvsem zelo zadovoljni. Sveti Duh torej deluje tako in drugače. In tam, kjer je vzajemna pomoč, tam se človek prijetno počuti. Posebej še ob g. Jožefu Drolcu, ki mi je ves čas stal ob strani in mi je bil v veliko oporo. Koliko lepih srečanj z njim in obujanja spominov na njegova leta duhovne oskrbe med rojaki na Švedskem, kakor tudi na Norveškem in na Danskem.

Vsem vam, dragi romarji srčna hvala, ki ste od blizu in daleč prišli v Vadsteno, da smo skupaj praznovali z zahvalno sv. mašo, tako pri sestrah kot potem v dvorani. Hvala našemu škofu Andersu Arboreliusu ter njegovemu pomočniku Magnusu Anderssonu za praznično sv. mašo, kjer nam je škof Anders spregovoril o pomenu Sv. Duha v sedanjem življenju. Kot je Sv. Duh oblikoval v srednjem veku življenje in delo Sv. Brigite Švedske, je kasneje vodil v življenju tudi Sv. Marijo Elizabeto Hesselblad, ki je obnovila red sester Sv. Brigite Švedske in jih je po reformaciji ponovno pripeljala nazaj na Švedsko ter drugod po svetu. Tako smo tudi mi vsi prisotni povabljeni, da se damo voditi Sv. Duhu, kot je vodil apostole, ki so pogumno oznanjali evangelij, ki so ga razumeli ljudje različnih jezikov. Govoriti tudi danes jezik Sv. Duha, ki je jezik ljubezni in ki zedinja ljudi vseh krajev in časov. Hvala za gostoljubje sestram Sv. Brigite Švedske, ki so nam ponovno dale na razpolago svojo cerkev za zahvalno sv. mašo in vrt, kjer je bil prvi del druženja ter veselja, pesmi in čindare.

Velika hvala slovenski skupnosti iz Köpinga, ki je prevzela velik del dela in odgovornosti za dobro počutje, Misijskemu pastoralnemu svetu iz Göteborga, posebej Katarini Zupančič in njenim pomočnicam, ki so ostale doma, a so pomagale na svoj način: Sigrid Lomšek, Mariji Kolar, posebej pa Silvi Horvat, Kristini Majer Čok za strežbo in mladima pomočnikoma Neli Trontelj in Martinu Zupančiču, ki sta stregla pijačo ter atu Jožefu, ki je v procesiji nosil križ. Boštjan Pristovnik, Alojz in Suzana Macuh, Alojz Meglič, hvala vam za pomoč pri tomboli. Hvala Mileni Černec za dve veliki sliki, ki sta bili prva in druga nagrada tombole za misijonarja Toneta Kerina. Nabirka pri sv. maši in tombola ter vaši velikodušni darovi preko Swisha bodo v veliko pomoč našemu misijonarju na Madagaskarju. Hvala vsem in posameznikom za pecivo in vino ter vse ostale darove za tombolo. Hvala tudi g. Edvinu Skrtu za vino, s katerim smo nazdravili ob njegovem končanju službe veleposlanika v Skandinaviji.

Hvala imenovanim in neimenovanim, vsem ki ste pripomogli, da je bila letošnja jubilejna Vadstena enkratno doživetje in »visoka pesem slovenstva« ob 60 letnici naše katoliške misije na Švedskem. Z nami so bili posebej duhovno povezani Dori Pečovik iz Berlina, David Taljat in njegovi romarji iz Švice ter g. Janez Pucelj iz Munchena in seveda ID Slovenija v svetu, kakor tudi Matjaž Merljak z Radia Ognjišče.

Krona na jubilejno praznovanje pa je seveda naša dosedanja ministrica dr. Helena Jaklitsch in z njo Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kakor tudi Slovenska zveza na Švedskem, ki so ekonomsko podprli to praznovanje, da smo ga mogli z njihovo pomočjo uresničiti na poseben način. Prav tako hvala predsedniku Slovenske zveze Alojzu Macuhu za vso pomoč v Vadsteni, kakor tudi za Zahvalo Slovenski katoliški misiji Göteborg na Švedskem ob 60 obletnici obstoja in delovanja SKM od 1962 - 2022, za zasluge in za ohranitev slovenskega jezika, vere ter druženja slovenskih rojakov za binkošti v Vadsteni na Švedskem.

Bogpovrni vsem vam, ki ste z nami praznovali! Obilje Božjega blagoslova ter varstva Kraljice Slovenije, Sv. Brigite Švedske, Sv. Marije Elizabete Hesselblad ter bl. A. M. Slomška!

Dragi rojaki, dragi gostje, hvala vsem, ki ste me ob vsej preizkušnji in skrbi prijetno presenetili. Misijski pastoralni svet in pomočnice ter pomočniki, z zaupanjem gremo v naslednje desetletje.

vaš hvaležni švedski vagabund za Gospoda

Procesija s slovensko in švedsko zastavo.

Zvone Podvinski z veleposlanikom, med prejemom priznanja urada.