Zadnji dan obiska v Argentini, 4. novembra 2023, se je državna sekretarka Vesna Humar v Slovenski hiši v središču Buenos Airesa srečala s profesorji Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka in z učenci Jegličeve osnovne šole. Prav tako je spregovorila z Dušnopastirskim uradom. Tokratni obisk je zaključila v družbi slovenske skupnosti na Slovenski Pristavi v Castelarju in v Našem domu v San Justu.

Državna sekretarka je dan pričela v osrčju Buenos Airesa, kjer se Slovenci združujejo v Slovenski hiši. Sprejel jo je predsednik Zedinjene Slovenije, krovne organizacije Slovencev v Argentini. Vhod v Slovensko hišo krasijo grbi mest zgodovinskega slovenskega ozemlja s knežjim kamnom v sredini.

Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka

Slovenske sobotne šole imajo med Slovenci v Argentini že dolgo tradicijo. Izvajajo jih po posameznih domovih, vsi pa se združijo na Slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka. Letos srednješolski tečaj obiskuje blizu 120 otrok. Na današnjem srečanju so bili prisotni ravnateljica Julka Furlan in učiteljice Alenka Godec, Gabrijela Oblak, Lucijana Hribar, Metka Magister, Miriam Oblak, Veronika Kremžar Rožanc in Neda Vesel Dolenc.

Vsem je skupno, da otrokom na najbolj prijazen način predstavijo slovenski jezik, da ga ohranijo živega v skupnosti. Učiteljice so izpostavile problem pomanjkanja slovenskih knjig, učbenikov in drugega gradiva za poučevanje slovenščine. Strinjali so se, da je jezik vrednota, da je ohranjanje jezika bistveno za obstoj, zato iščejo načine kako posodobiti sistem poučevanja, da bi bil pouk za otroke čimbolj zanimiv. Tiste otroke, ki deset let obiskujejo slovenske osnovne šole in srednje šole, v sklopu njihovega programa nagradijo s pettedenskim obiskom Slovenije. Tam se najprej udeležijo 14-dnevnega tečaja slovenščine na Mladinski poletni šoli, nato pa obiščejo razne kraje v Sloveniji in zamejstvu. Za ta obisk pripravijo lep slovensko obarvan nastop, s katerim se predstavijo na več prireditvah, tudi na prireditvi Dobrodošli doma. Prav tako obiščejo naš urad, ki izdatno finančno pomaga pri udeležbi na tečaju slovenščine in sami izvedbi obiska.

Jegličeva šola

Državna sekretarka je obiskala tudi učence Jegličeve šole. To je sobotna šola, ki za večinoma špansko govoreče otroke izvaja tečaj ABC po slovensko. Državni sekretarki so zapeli slovensko pesmico, ona pa jim je poklonila knjigo Marka Kravosa Hiša selivka, s katero bodo obogatili svojo knjižnico slovenskih knjig. Zaželela jim je, da naprej z veseljem in vedoželjnostjo osvajajo slovenske besede, pesmi in tradicije. Srečala se je tudi s šolsko referentko Luciano Servin Čeč.

Državna sekretarka Vesna Humar je 3. novembra 2023 svoj obisk rojakov v Argentini nadaljevala v prestolnici. V zavedanju, da je močna gospodarska podstat izrednega pomena za ohranjanje slovenstva, se je državna sekretarka srečala s predstavniki Slovensko-argentinske gospodarske zbornice. Ogledala si je tri podjetja, ki jih vodijo argentinski Slovenci, in obiskala slovenski dom za starejše Rožmanov dom.

Najprej si je ogledala enega od obratov podjetja Interpack, ki sodi v skupino HZ, poslovno skupino zavednega Slovenca Hermana Zupana. Podjetje sodi med vodilna podjetja za izdelavo embalaže v Latinski Ameriki ter je največje tovrstno podjetje v Argentini. Dobavlja velikim mednarodnim skupinam kot sta na primer McDonald’s in Unilever. Skupina HZ se ukvarja s proizvodnjo zložljivih škatel, kartona, folije in izdelkov iz folij, pa tudi z gozdarstvom in prašičjerejo. V tovarnah v Argentini, Braziliji in Čilu zaposlujejo blizu dva tisoč ljudi. Legendarni Herman Zupan, ustanovitelj podjetja se je za vedno poslovil leta 2018 v 94-letu. Bil je velik finančni podpornik in izjemno dejaven član slovenske skupnosti v Argentini. Njegovo delo in podporo slovenski skupnosti nadaljuje sin Hernán Zupan, prav tako uspešen podjetnik ter tudi častni konzul Republike Slovenije v Buenos Airesu.

Državno sekretarko so nato sprejeli v metalurškem podjetju Talleres Crovara, ki ga vodita že druga in tretja generacija družine Kržišnik. Uspešno družinsko podjetje je leta 1959 ustanovil Jože Kržišnik, ki je avgusta letos praznoval svoj stoti rojstni dan. Podjetje se ukvarja z razrezom, prebijanjem in krivljenjem pločevine in jekla ter danes zaposluje blizu 40 zaposlenih.

Dan je državna sekretarka Humar zaokrožila s srečanjem s predstavniki Slovensko-argentinske gospodarske zbornice (SloAr). Zbornica, ki danes šteje že več kot trideset članov, je bila ustanovljena leta 2021 z namenom povezovanja na gospodarskem področju tako med državama Slovenijo in Argentino, kot tudi med rojaki, ki vodijo uspešna podjetja v Argentini. Na srečanju so bili člani zbornice, predsednik Martin Križ in nekaj vidnejših slovenskih podjetnikov med njimi tudi Tone Oblak, Andrej Kocmur, Guillermo Ayerbe, Matias Jakos in Tone Malovrh, lastnik enega večjih trgovskih podjetij Briganti, ki ga je državna sekretarka tudi obiskala.

Doslej so v SloAr pripravili dve poslovni konferenci, lanske se je udeležil tudi minister Matej Arčon. Z željo po povezovanju z brazilskim trgom, ki je stabilnejši, fleksibilnejši in večji, so oktobra letos podpisali sporazum o sodelovanju s Slovensko-brazilsko gospodarsko zbornico (SloBraz). Kar kaže na veliko željo povezovanja Slovencev po vsej južni Ameriki. Državna sekretarka je izrazila podporo in naklonjenost njihovim aktivnostim, potencial tovrstnega povezovanja je namreč izjemno velik in v korist tako slovenski skupnosti kot matični Sloveniji.

Že prej je državna sekretarka obiskala tudi slovenski dom za starejše Rožmanov dom. Sestala se je z zaposlenimi in se jim zahvalila za to plemenito poslanstvo, ki ga opravljajo. “To ni navadna služba, to delo je poslanstvo, za kar moraš imeti odprto srce”, je dejala državna sekretarka. Ideja o domu za starejše Slovence se je rodila že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Kasneje so se soočili z nekaterimi težavami, pa tudi z vedno večjim povpraševanjem. Leta 2006 je dom kupila Fundacija za otroke in starejše Hermana Zupana, ga prenovila in dogradila. Državno sekretarko so danes tako sprejeli v sodoben dom, v katerem imajo za sprejem Slovenci še vedno prednost pred ostalimi prosilci. Fundacija priskoči na pomoč tudi v primerih, ko varovanci slovenskega rodu nimajo dovolj sredstev za plačilo bivanja.

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v sredo, 1. novembra, srečala s Slovenci v Cordobi in v četrtek, 2. novembra, s Slovenci v Bariločah.

Državna sekretarka Humar s Slovenci v Cordobi

Državna sekretarka se je v drugem največjem argentinskem mestu Cordoba, ki je tudi pomembno univerzitetno in gospodarsko središče v Argentini, sestala s člani Slovenskega podpornega društva Triglav Cordoba. Člani društva so se zahvalili uradu za vso podporo v preteklosti in za današnji obisk. Državna sekretarka jim je izrazila hvaležnost, da ohranjajo slovensko izročilo v Cordobi. “Posebej sem ganjena, ker se je pred skoraj stotimi leti sem preselil tudi moj pradedek, ki je tu tudi pokopan. V izseljenskih zgodbah je veliko žalosti, ampak tudi uspeha in veselja,” je poudarila in zbrane vzpodbudila k vztrajanju pri društvenih dejavnostih. Zaželela jim je, da bi se še naprej družili, si med seboj pomagali, se srečevali in se imeli lepo. Društvo, ki je letos praznovalo triinosemdeset let združuje slovenske potomce in njihove prijatelje. Organizirajo različna srečanja, poudarek pa je na pouku slovenskega jezika, ki ga obiskujejo otroci in odrasli ter na urejanju arhiva, ki si ga je državna sekretarka tudi ogledala. V prostorih imajo knjižnico s slovenskimi knjigami, družijo pa se tudi ob plesu in glasbi. Največja druženja so ob slovenskih in argentinskih praznikih.

Kasneje je državna sekretarka obiskala lektorat slovenskega jezika na zasebni univerzi Universidad Catholica de Cordoba, ki tu deluje od leta 2018. Lektorat vodi lektorica Maja Kračun, ki je gostom predstavila delovanje lektorata. Državna sekretarka se je z udeleženci tečaja slovenščine pogovarjala o razlogih za učenje jezika. Nekateri se učijo iz želje po učenju tujih jezikov, nekateri pa so potomci slovenskih migrantov in se z učenjem slovenščine približajo življenju svojih prednikov, jih na ta način bolje razumejo. Med njimi je tudi šestinosemdesetletna Esther Cmor, ki ima največji prekmurski arhiv v Argentini in trenutno piše knjigo o zgodovini prekmurskega priseljevanja v to državo. Na lektoratu med drugim organizirajo tudi slovenski zajtrk, različne delavnice povezane s slovenskim jezikom, prevajajo zgodbe, organizirajo slovenske dneve. Zadnji so bili posvečeni stopenjskemu branju, pred tem pa Ivanu Cankarju, ko so brali njegovo literaturo. Redno gostijo pesnike, pisatelje, umetnike iz Slovenije. Med njimi so že bili pisatelj Drago Jančar, pesnik Uroš Prah in drugi. Sodelujejo tudi s slovenskim društvom. Prav odprtje slovenskega lektorata, ki v Cordobi deluje tudi na javni univerzi Universidad Nacional de Cordoba, je spodbudilo k večji dejavnosti tudi slovensko društvo v tem mestu. Po srečanju se je državna sekretarka srečala še s Miltonom E. Escobarjem, sekretarjem za mednarodne odnose katoliške univerze v Cordobi, ki je ena od dveh univerz, kjer deluje lektorat.

Državna sekretarka Humar s Slovenci v Bariločah

Pred ponovnim obiskom prestolnice je državna sekretarka dan preživela še z rojaki v Bariločah v provinci Rio Negro, kjer je največje smučišče v južni Ameriki. Sem so prihajali na snežne priprave tudi člani slovenske smučarske reprezentance, ki so bili med slovensko skupnostjo vedno toplo sprejeti. Tu je veliko Slovencev našlo svoj drugi dom, saj jih podnebje in gorato območje spominjata na rodno alpsko pokrajino. Bariloče so Slovenci zelo močno zaznamovali. Veliko je slovenskih poimenovanj, saj so prav slovenski gorniki, plezalci in smučarji prvi osvojili mnoge argentinske vrhove in gorske točke. Med najbolj znanimi Slovenci tu je 95-letni Dinko Bertoncelj, ki se je rodil na Jesenicah in mu je leta 2020 predsednik Pahor podelil medaljo za zasluge. Z njim se je srečala tudi državna sekretarka in mu čestitala za vse uspehe na področju gorništva, ki so v ponos ne le Slovencem v Argentini, tudi v domovini in drugje po svetu. “Argentina je meni dala veliko, bila je moja rešitev in sem ji hvaležen,” je povedal priznan alpinist. Gospod Bertoncelj je opravil številne prvenstvene vzpone, bil v letih 1952-1960 med najuspešnejšimi argentinskimi plezalci ter prvi Slovenec na Himalaji. Dolga leta je vodil šolo smučanja v Argentini in ZDA. Nikoli pa ni pozabil na svojo rodno Slovenijo, ostal je ponosen, pa tudi dejaven v slovenski skupnosti.

Kasneje se je državna sekretarka sestala s člani Slovenskega planinskega društva Bariloče, kjer se Slovenci združujejo že vrsto let. Večinoma med seboj še vedno govorijo slovensko, med njimi je tudi veliko mladih in otrok. Društvo je nastalo leta 1951. Ustanovni člani so bili med drugimi tudi Dinko Bertoncelj, France Jerman, ki je pripeljal smučarski tek v Argentino, in Tonček Pangerc, ki je pustil pomembno sled v smučariji. V nekdanji mizarski delavnici imajo prelepo urejene prostore z bogato knjižnico, kjer se redno srečujejo, pripravljajo gledališke igre, glasbene večere in smučarske tekme. Organizirano imajo šolo slovenskega jezika, ki se z leti povečuje, saj številčnost mladih družin strmo raste. Državna sekretarka se je srečala še s častnim konzulom Republike Slovenije Robertom Eiletzem.

Pot je državno sekretarko najprej vodila v provinco Santa Fe, v mesto Rosario, ki je v svetu znano, kot rojstno mesto Lionela Messija in Che Guevare. Tu se je srečala s člani Društva Triglav Rosario, ki deluje že vse od leta 1930. Predsednica Maria Eugenia Ersetig je državni sekretarki predstavila delovanje društva v katerem ohranjajo bogato slovensko tradicijo, med drugim pripravljajo tudi kislo zelje po starem slovenskem običaju. Povedala je še, da je v delovanje društva vključenih veliko mladih družin, kar jo zelo veseli in jo navdaja z upanjem, da bo klub deloval še v prihodnje. Na družabnih dogodkih, ki jih redno organizirajo, se zbere blizu dvesto oseb. Posebej je aktivna folklorna skupina Vesel slovenski duh, že leta pa svojim članom zagotavljajo spletni tečaj slovenskega jezika. Državna sekretarka se je prisotnim zahvalila za pravo slovensko domačnost, “ko vstopiš v te prostore, začutiš, da je to pravi dom, da za tem stoji trdo delo in dostih pridnih src. Hvala, da vzdržujete tradicijo vaših prednikov, ki so tako dolgo nazaj prišli v Rosario.” Državna sekretarka si je ogledala tudi prizorišče največjega festivala narodnih skupnosti v Argentini, ki ga obišče pol milijona obiskovalcev. Na njem se bo predstavila tudi slovenska skupnost, ki živi v tem gospodarskem središču in največjem mestu province Santa Fe.

Popoldan se je v mestu Parana v provinci Entre Rios srečala s predstavniki Slovenskega društva Triglav Entre Ríos in Slovenske fundacije Slovenski duh. Potomci prvih slovenskih priseljencev v Argentino, ki so v državo prispeli že leta 1878, so šele pred kratkim začeli odkrivati svoje korenine.  Člani društev so zelo aktivni in odločeni, da ohranijo povezanost s slovensko kulturo, običaji in tudi slovenskim jezikom. Slovenci lahko prisluhnejo radijski oddaji Ecos de Eslovenia, učijo se slovenskega jezika in kulture. Maja letos so v prestolnici Parana odprli tudi slovensko zgodovinsko turistično pot, ki združuje kraje v provinci, kjer so živeli Slovenci. Državna sekretarka se je vsem zahvalila za pogum in voljo, da so obudili slovenstvo in ohranjajo tudi slovenske kulturne tradicije, ki niso odvisne od jezika. “Ker vemo, da vas redko obišče kdo iz Slovenije, smo se posebej potrudili, da se ob obisku Argentine srečamo tudi z vami. Vaša zgodba je zelo zanimiva. S tem, ko ste po štirih generacijah, ko so nekateri že izgubili stik s svojim družinskim izročilom, ponovno odkrili svoje korenine, ste dali tako Sloveniji kot Slovencem tu in doma velikansko darilo, za kar se vam zahvaljujemo,” je strnila svoje občutke Humar. V te kraje so se prvi Slovenci naselili največ iz Primorske že pred več kot 140 leti in predstavljajo najstarejšo slovensko migracijo v Argentino. Seznanila se je s številnimi družinskimi zgodbami, pokazali so ji seznam priimkov prvih petdesetih družin, ki so migrirale v to provinco, prejela je v dar špansko knjigo slovenske kulinarike, ki jo je napisala prav ena od članic društva. Povedali so ji tudi, da je v krajih Hasenkamp in Cerrito, ki sta od mesta oddaljena okoli 70 kilometrov, veliko nagrobnih kamnov s slovenskimi imeni. Ogledala si je še trg Alvear v središču mesta, na katerem je diagonalna pot poimenovana Paseo Esloveno (slovenska pot), kjer so se prav na tem mestu ob nedeljah zbirali Slovenci. V cerkvi na tem trgu je slika Marije Pomagaj, posvečena prav Slovencem v mestu Parana.