Zadnji dan obiska v Argentini, 4. novembra 2023, se je državna sekretarka Vesna Humar v Slovenski hiši v središču Buenos Airesa srečala s profesorji Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka in z učenci Jegličeve osnovne šole. Prav tako je spregovorila z Dušnopastirskim uradom. Tokratni obisk je zaključila v družbi slovenske skupnosti na Slovenski Pristavi v Castelarju in v Našem domu v San Justu.

Državna sekretarka je dan pričela v osrčju Buenos Airesa, kjer se Slovenci združujejo v Slovenski hiši. Sprejel jo je predsednik Zedinjene Slovenije, krovne organizacije Slovencev v Argentini. Vhod v Slovensko hišo krasijo grbi mest zgodovinskega slovenskega ozemlja s knežjim kamnom v sredini.

Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka

Slovenske sobotne šole imajo med Slovenci v Argentini že dolgo tradicijo. Izvajajo jih po posameznih domovih, vsi pa se združijo na Slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka. Letos srednješolski tečaj obiskuje blizu 120 otrok. Na današnjem srečanju so bili prisotni ravnateljica Julka Furlan in učiteljice Alenka Godec, Gabrijela Oblak, Lucijana Hribar, Metka Magister, Miriam Oblak, Veronika Kremžar Rožanc in Neda Vesel Dolenc.

Vsem je skupno, da otrokom na najbolj prijazen način predstavijo slovenski jezik, da ga ohranijo živega v skupnosti. Učiteljice so izpostavile problem pomanjkanja slovenskih knjig, učbenikov in drugega gradiva za poučevanje slovenščine. Strinjali so se, da je jezik vrednota, da je ohranjanje jezika bistveno za obstoj, zato iščejo načine kako posodobiti sistem poučevanja, da bi bil pouk za otroke čimbolj zanimiv. Tiste otroke, ki deset let obiskujejo slovenske osnovne šole in srednje šole, v sklopu njihovega programa nagradijo s pettedenskim obiskom Slovenije. Tam se najprej udeležijo 14-dnevnega tečaja slovenščine na Mladinski poletni šoli, nato pa obiščejo razne kraje v Sloveniji in zamejstvu. Za ta obisk pripravijo lep slovensko obarvan nastop, s katerim se predstavijo na več prireditvah, tudi na prireditvi Dobrodošli doma. Prav tako obiščejo naš urad, ki izdatno finančno pomaga pri udeležbi na tečaju slovenščine in sami izvedbi obiska.

Jegličeva šola

Državna sekretarka je obiskala tudi učence Jegličeve šole. To je sobotna šola, ki za večinoma špansko govoreče otroke izvaja tečaj ABC po slovensko. Državni sekretarki so zapeli slovensko pesmico, ona pa jim je poklonila knjigo Marka Kravosa Hiša selivka, s katero bodo obogatili svojo knjižnico slovenskih knjig. Zaželela jim je, da naprej z veseljem in vedoželjnostjo osvajajo slovenske besede, pesmi in tradicije. Srečala se je tudi s šolsko referentko Luciano Servin Čeč.

Državna sekretarka Vesna Humar je 3. novembra 2023 svoj obisk rojakov v Argentini nadaljevala v prestolnici. V zavedanju, da je močna gospodarska podstat izrednega pomena za ohranjanje slovenstva, se je državna sekretarka srečala s predstavniki Slovensko-argentinske gospodarske zbornice. Ogledala si je tri podjetja, ki jih vodijo argentinski Slovenci, in obiskala slovenski dom za starejše Rožmanov dom.

Najprej si je ogledala enega od obratov podjetja Interpack, ki sodi v skupino HZ, poslovno skupino zavednega Slovenca Hermana Zupana. Podjetje sodi med vodilna podjetja za izdelavo embalaže v Latinski Ameriki ter je največje tovrstno podjetje v Argentini. Dobavlja velikim mednarodnim skupinam kot sta na primer McDonald’s in Unilever. Skupina HZ se ukvarja s proizvodnjo zložljivih škatel, kartona, folije in izdelkov iz folij, pa tudi z gozdarstvom in prašičjerejo. V tovarnah v Argentini, Braziliji in Čilu zaposlujejo blizu dva tisoč ljudi. Legendarni Herman Zupan, ustanovitelj podjetja se je za vedno poslovil leta 2018 v 94-letu. Bil je velik finančni podpornik in izjemno dejaven član slovenske skupnosti v Argentini. Njegovo delo in podporo slovenski skupnosti nadaljuje sin Hernán Zupan, prav tako uspešen podjetnik ter tudi častni konzul Republike Slovenije v Buenos Airesu.

Državno sekretarko so nato sprejeli v metalurškem podjetju Talleres Crovara, ki ga vodita že druga in tretja generacija družine Kržišnik. Uspešno družinsko podjetje je leta 1959 ustanovil Jože Kržišnik, ki je avgusta letos praznoval svoj stoti rojstni dan. Podjetje se ukvarja z razrezom, prebijanjem in krivljenjem pločevine in jekla ter danes zaposluje blizu 40 zaposlenih.

Dan je državna sekretarka Humar zaokrožila s srečanjem s predstavniki Slovensko-argentinske gospodarske zbornice (SloAr). Zbornica, ki danes šteje že več kot trideset članov, je bila ustanovljena leta 2021 z namenom povezovanja na gospodarskem področju tako med državama Slovenijo in Argentino, kot tudi med rojaki, ki vodijo uspešna podjetja v Argentini. Na srečanju so bili člani zbornice, predsednik Martin Križ in nekaj vidnejših slovenskih podjetnikov med njimi tudi Tone Oblak, Andrej Kocmur, Guillermo Ayerbe, Matias Jakos in Tone Malovrh, lastnik enega večjih trgovskih podjetij Briganti, ki ga je državna sekretarka tudi obiskala.

Doslej so v SloAr pripravili dve poslovni konferenci, lanske se je udeležil tudi minister Matej Arčon. Z željo po povezovanju z brazilskim trgom, ki je stabilnejši, fleksibilnejši in večji, so oktobra letos podpisali sporazum o sodelovanju s Slovensko-brazilsko gospodarsko zbornico (SloBraz). Kar kaže na veliko željo povezovanja Slovencev po vsej južni Ameriki. Državna sekretarka je izrazila podporo in naklonjenost njihovim aktivnostim, potencial tovrstnega povezovanja je namreč izjemno velik in v korist tako slovenski skupnosti kot matični Sloveniji.

Že prej je državna sekretarka obiskala tudi slovenski dom za starejše Rožmanov dom. Sestala se je z zaposlenimi in se jim zahvalila za to plemenito poslanstvo, ki ga opravljajo. “To ni navadna služba, to delo je poslanstvo, za kar moraš imeti odprto srce”, je dejala državna sekretarka. Ideja o domu za starejše Slovence se je rodila že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Kasneje so se soočili z nekaterimi težavami, pa tudi z vedno večjim povpraševanjem. Leta 2006 je dom kupila Fundacija za otroke in starejše Hermana Zupana, ga prenovila in dogradila. Državno sekretarko so danes tako sprejeli v sodoben dom, v katerem imajo za sprejem Slovenci še vedno prednost pred ostalimi prosilci. Fundacija priskoči na pomoč tudi v primerih, ko varovanci slovenskega rodu nimajo dovolj sredstev za plačilo bivanja.