Prisrčno vabljeni na predstavitev romana prof. dr. Alenke Jensterle Doležal, z naslovom O ljubezni, vojni, izgubi in pozabi, ki bo v sredo, 24. aprila 2024, ob 19. uri v prostorih Društva Slovencev “Sava” v Beogradu.

Roman je izšel leta 2023 pri založbi Kulturni center Maribor. Je dialoška in večplastna pripoved o drugi svetovni vojni, o vseprisotnih smrtih in o povojnem nasilju, kar zaznamuje tri generacije protagonistk. V ospredju so tri ženske osebe: Veronika, Julča in Ana. Njihovi dialogi in monologi se prepletajo in časovne perspektive se v fragmentih mešajo.

Alenka Jensterle Doležal je slovenska pesnica, prozaistka in znanstvenica, ki živi in dela v Pragi na Češkem. Leta 1983 je diplomirala iz slovenščine, primerjalne književnosti in filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, magistrirala je iz slovenske književnosti (1989) in na isti fakulteti leta 2000 doktorirala. Že več kot dvajset let predava slovensko književnost in slovanske književnosti na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Izdala je šest pesniških zbirk (eno v češčini): Juditin most (1991), Pokrajine začetka (1993), Přeludy (Prividi, 1996), Zapisi za S. G. (2006), Pesmi v snegu (2012) in Nostalgične pesmi (2018). Poleg najnovejšega romana je napisala še dve prozni deli: Pomen hiše (2015) in Temno mesto (1993). Nekatere njene pesmi in deli proze so bili revialno prevedeni v češčino, poljščino, angleščino, srbščino, hrvaščino, makedonščino, romunščino in albanščino. Sodelovala je na več pesniških festivalih in literarnih branjih na Češkem, Poljskem in v Sloveniji.

Vljudno vabljeni na predstavitev knjige Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki bo v sredo, 24. aprila 2024, ob 20.00 v Galeriji frančiškanskega samostana Koper (Destradijev trg 10a, Koper).

Knjigo bodo predstavili: urednika dr. Matic Batič in dr. Renato Podbersič ter predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič. Pogovor bo vodil prof. Tino Mamić. Dogodek soorganizirajo Študijski center za narodno spravo, Goriška Mohorjeva družba, Frančiškanski samostan sv. Ane in Klub krščanskih izobražencev Koper.

Virgil Šček (1889–1948) spada med najbolj izstopajoče primorske duhovnike prve polovice 20. stoletja in predstavlja osrednjega predstavnika narodnoobrambnega gibanja primorskih Slovencev v času italijanske oblasti. Bil je aktiven na različnih področjih, prepletanje dušnopastirskega, političnega, socialnega in kulturnega delovanja moramo razumeti kot neločljivo celoto dela za slovenski narod.

Ob vsem drugem delovanju je Šček pisal tudi obsežne dnevniške zapise, ki predstavljajo dragocen vir za poznavanje različnih vidikov življenja na Primorskem v prvi polovici 20. stoletja. Pisal je občasne dnevniške zapiske, ki jih kasneje prepisal v 14 oštevilčenih zvezkov in jih imenoval Paberki. Vse zvezke Paberkov danes hrani Škofijski arhiv v Kopru.

Knjigo sta izdala Študijski center za narodno spravo in Goriška Mohorjeva družba, prinaša pa prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, od leta 1911 do konca leta 1933. Znanstveno-kritična izdaja dnevniških zapisov končno vsebuje tudi obsežno spremno študijo, za lažjo orientacijo sta urednika, dr. Matic Batič in dr. Renato Podbersič, knjigo opremila s številnimi vsebinskimi opombami, ki vsebujejo biografske podatke, kratka pojasnila obravnavanih dogodkov, kjer je to potrebno za razumevanje besedila, razlage strokovnih izrazov in arhaičnih ali narečnih besed ter prevode pasusov v tujih jezikih.

Slovensko društvo v Luksemburgu Slolux organizira slovenski stand-up večer z Martino Ipša, ki bo 26. aprila ob 20.00 v klubu Drescherhaus.

Kot prva je nastopila v novoustanovljenem Slovenskem društvu v Luksemburgu, po 9 letih se vrača. Večja in boljša. Z več kot 15 leti na stand-up sceni je Martina trenutno številka 1 v slovenskem stand-upu z razprodanimi nastopi po vsej Sloveniji in Hrvaški. Njen trenutni hit je stand-up šov “Vsi so nori razen nas!” Za Luksemburg pripravlja izbor svojih najboljših šal, ob katerih se boste zvijali od smeha.

V soboto, 27.4.2024, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Pliberk gostoval Orkester Privatne univerze Gustava Mahlerja v Celovcu (Gustav Mahler Privatuniversität für Musik), ki bo izvedel koncert z naslovom Klasika na podeželju (Klassik am Land).

Orkester Privatne univerze Gustava Mahlerja v Celovcu je projektni orkester, ki ga sestavljajo študentke in študenti Univerze. Orkester šteje okoli 80 nadobudnih glasbenikov in združuje narodnosti celega sveta. V polni orkestrski zasedbi zadonijo instrumenti, katerih glasbeniki govorijo 15 različnih jezikov. Skoraj četrtina študentk in študentov prihaja iz Slovenije, ki v Celovcu izpopolnjujejo virtuozne instrumentalne glasbene veščine. V minulih letih je orkester že nekajkrat prestopil meje domače koncertne dvorane v Celovcu in je zaključne izpite študentov iz dirigiranja preselil v podeželsko okolje. Orkester je redno nastopal v Kulturnem domu v Pliberku. S koncertom želijo študentje približati klasično glasbo širšem krogu občinstva.

Pod vodstvom študentov dirigiranja na Gustav Mahler privatni univerzi za glasbo, bo orkester predstavil dela L. v. Beethovna (Egmont Uvertura), W. A. Mozarta (Koncert za rog št. 4, KV 495), F. Martina (Balada za flavto in orkester) in J. Brahmsa (Prva simfonija op. 68).

Spored

• L.v. Beethoven Ouverture zu Goethes Trauerspiel „Egmont” op.84
• W.A. Mozart Hornkonzert Es-Dur KV 495
• F. Martin Ballade für Soloflöte, Streichorchester und Klavier
• pavza
• J. Brahms Sinfonie Nr. 1
• Solistki (študentki GMPU): Maja Špilar (flavta) in Helena Pirker (rog)

Dr. Mirjam Milharčič Hladnik bo v mestu Euclid v ZDA predstavila knjigo, ki v angleščini nosi naslov “Daring Dreams of the Future: Slovenian Mass Migrations 1870–1945” in pripoveduje zgodbe o tem, kako je skoraj pol milijona Slovencev zapustilo svojo domovino in si ustvarilo novo življenje, kjerkoli so se naselili. Dr. Milharčič Hladnik je poleg Alekseja Kalca in Janje Žitnik Serafin ena izmed soavtoric knjige. 1. maja 2024 ob 18.30 (po lokalnem času) jo bodo gostili v knjižnici Euclid Public Library.

Avtorica bo v predavanju razložila, zakaj se je toliko Slovencev odločilo za naselitev v drugih državah, zlasti v ZDA. V času, ko se imigracije v ZDA pojavlja na naslovnicah medijev, dr. Milharčič Hladnik prinaša svež pogled na to problematiko.

Ljudje, ki so zapustili slovenske dežele, so s seboj prinesli edinstvena znanja, običaje, glasbo, recepte ter ljubezen do kulture in jezika, ki so se ohranili še danes. V svojih ameriških skupnostih so Slovenci zgradili centre, cerkve, podjetja in kulturne ustanove, ki so še vedno aktivni.

Dr. Mirjam Milharčič Hladnik je raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Je tudi izredna profesorica, ki predava na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Novi Gorici ter tujih univerzah, predvsem v Nemčiji in na Norveškem. Po izobrazbi je sociologinja, ki se ukvarja s sociologijo izobraževanja in migracijskimi ter ženskimi študijami. V okviru sociologije se ukvarja s politiko šolskih reform, državljansko vzgojo ter človekovimi pravicami, v zadnjem času v kontekstu integracije migrantov. V okviru ženskih študij se ukvarja z analizo neenakopravnosti med spoloma in zgodovinskimi primeri izbrisanih družbeno in politično pomembnih žensk v Sloveniji ter z migrantkami. V okviru migracijskih študij jo zanimajo interdisciplinarni pristopi – zgodovinski, sociološki in feministični – ter izvirni metodološki prijemi, od metod ustne zgodovine do analiz družinskih migrantskih korespondenc in migrantskih avto/biografskih tekstov. Redno objavlja doma in v tujini. Raziskovalno delo zna predstaviti tudi širši javnosti, s filmom, predavanji različnim naslovnikom doma in v tujini ter pri izvajanju študijskih programov za domače in tuje študente. Je glavna urednica mednarodne znanstvene revije Dve domovini / Two Homelands.

V sklopu obeležitve 130-letnice rojstva znanega koroškega Slovenca, učitelja, etnologa in politika Vinka Möderndorferja, bosta 7. maja 2024 z začetkom ob 19.00 v celovškem iKULT centru potekali predstavitev dokumentarnega filma “Tisti, ki je zgradil šolo” in predstavitev knjige “Kar ustvariš ostane. Svetu cvet. Tebi rane“.

Dokumentarni film z naslovom Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika prikazuje življenjsko pot Vinka Möderndorferja (1894-1958), ki se je zaradi izida plebiscita leta 1921 iz Koroške umaknil v Mežico in tam od dobičkov rudnika in ob podpori rudarskih družin zgradil mogočno šolo. Šola je bila ena prvih s telovadnico in modernim šolskim programom. Kot učitelj je zagovarjal nove pedagoške koncepte, po katerih učitelj ne bi smel biti avtoritarna oseba, temveč pravi učitelj in prijatelj. Kot etnolog je zbiral in urejal slovensko ljudsko izročilo. Med ljudmi je pustil globoko sled s knjigo Koroške narodne pripovedke. Politične oblasti pa mu nikoli niso bile naklonjene. Njegovo življenje so spremljali politični procesi in zapori. Tako tudi v novi, socialistični Jugoslaviji. Portret sestavljajo pogovori z ljudmi, ki poznajo njegovo delo, s prebivalci Mežice, ki se ga spominjajo, in z drugimi. Za režijo in scenarij sta poskrbela njegova vnuka Vinko Möderndorfer ml. (režija in scenarij) in Vita Mavrič (scenarij). Film je nastal leta 2016 v sodelovanju z RTV Slovenija.

Knjiga z naslovom Kar ustvariš ostane. Svetu cvet. Tebi rane je rezultat simpozija, ki so ga na pobudo in skupaj z vnukinjo Vito Mavrič konec leta 2014 pripravili na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Opus njegovih del je obsežen in sega v pedagogiko in didaktiko, politiko in takratno narodopisje, današnjo folkloristiko, etnologijo in antropologijo. Knjiga, ki sta jo uredila Jože Hudales in Ingrid Slavec Gradišnik je leta 2016 izšla pod okriljem Znanstvene založbe Filozofske fakultete.

Vita Mavrič svojega dedka opisuje z izbranimi besedami: “Bil je strastno predan svoji poti. Verodostojen v vsem, kar je počel. Perfekcionist s številnimi talenti, ki ni toleriral nobene akademske arogance, angažiran ljudski buditelj, izjemen pedagog in vzgojitelj mlajše generacije učiteljev. Neverjeten idealist in altruist v eni osebi. Popoln zanesenjak, izjemno načelen in neskončno trmast Korošec obenem. Vsekakor karizmatična osebnost. Človek z “napačnimi” lastnostmi za tiste in današnje čase.”

V sklopu obeležitve 130-letnice rojstva znanega koroškega Slovenca, učitelja, etnologa in politika Vinka Möderndorferja, bo 25. maja 2024 z začetkom ob 19.30 v gostili Stara pošta v Bistrici na Zilji potekala predstavitev dokumentarnega filma “Tisti, ki je zgradil šolo” in pogovor z Vito Mavrič-

Dokumentarni film z naslovom Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika prikazuje življenjsko pot Vinka Möderndorferja (1894-1958), ki se je zaradi izida plebiscita leta 1921 iz Koroške umaknil v Mežico in tam od dobičkov rudnika in ob podpori rudarskih družin zgradil mogočno šolo. Šola je bila ena prvih s telovadnico in modernim šolskim programom. Kot učitelj je zagovarjal nove pedagoške koncepte, po katerih učitelj ne bi smel biti avtoritarna oseba, temveč pravi učitelj in prijatelj. Kot etnolog je zbiral in urejal slovensko ljudsko izročilo. Med ljudmi je pustil globoko sled s knjigo Koroške narodne pripovedke. Politične oblasti pa mu nikoli niso bile naklonjene. Njegovo življenje so spremljali politični procesi in zapori. Tako tudi v novi, socialistični Jugoslaviji. Portret sestavljajo pogovori z ljudmi, ki poznajo njegovo delo, s prebivalci Mežice, ki se ga spominjajo, in z drugimi. Za režijo in scenarij sta poskrbela njegova vnuka Vinko Möderndorfer ml. (režija in scenarij) in Vita Mavrič (scenarij). Film je nastal leta 2016 v sodelovanju z RTV Slovenija.

Vita Mavrič svojega dedka opisuje z izbranimi besedami: “Bil je strastno predan svoji poti. Verodostojen v vsem, kar je počel. Perfekcionist s številnimi talenti, ki ni toleriral nobene akademske arogance, angažiran ljudski buditelj, izjemen pedagog in vzgojitelj mlajše generacije učiteljev. Neverjeten idealist in altruist v eni osebi. Popoln zanesenjak, izjemno načelen in neskončno trmast Korošec obenem. Vsekakor karizmatična osebnost. Človek z “napačnimi” lastnostmi za tiste in današnje čase.”