Back to Top
dr. Evgen Bavčar, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Dr. Evgen Bavčar, filozof, fotograf, pisatelj, esejist, kulturnik, trojni doktor, častni znanstvenik in direktor laboratorija za nevidno Inštituta za kritične študije v Mehiki, je tesno povezan s svojo domovino Slovenijo, kljub temu, da že leta živi v Parizu v Franciji, kot gostujoči profesor pa o estetiki in problematiki slepih predava na evropskih in ameriških univerzah.

 

Kot pravi sam, je svoje delovanje za samostojno Slovenijo in njeno večjo prepoznavnost  začel že leta 1983 v prvi oddaji »Slovenija med Dunajem in Trstom« na nacionalnem radiu France Culture. V njej je gostil Petra Handkeja, Josipa Vidmarja, Danila Lokarja in številne druge. V osamosvojitvenem letu, letu 1991 je kot prvi predsednik konference za Francijo sodeloval pri ustanavljanju Svetovnega slovenskega kongresa. Slovenijo je obveščal o prizadevanjih slovenskega slikarja Zorana Mušiča, da bi vplival na takratnega francoskega predsednika Françoisa Mitteranda, prav tako je sodeloval tudi pri informiranju o stanju v Sloveniji.  Ko se je v naslednjih dneh vrnil v Francijo, je na podlagi pogovora z njim njegov prijatelj češko-francoski pisatelj Milan Kundera spisal članek »Rešite Slovenijo«, ki je bil objavljen v Le Mondu in je odmeval po vsem svetu, v za Slovenijo najkritičnejšem času. Informiral je novinarje in imel velike zasluga, da so Francija pa tudi številne druge evropske  države priznale Slovenijo.

 

Dr. Bavčar se odlikuje kot eden najpomembnejših ambasadorjev slovenske kulture v svetu. Verjame, da bi si morali bolj prizadevati za prepoznavnost v Evropi in da je prav kultura tista, s katero si lahko ustvarimo dobro ime. Zaradi njegovega vztrajnega prizadevanja so številni slovenski avtorji doživeli prevode v evropske jezike. Prav on je Borisa Pahorja predstavil Franciji, preko nje ga je spoznala Nemčija, nato Italija in ves svet ter nazadnje še matična domovina Slovenija. Boris Pahor je svojega prijatelja dr. Bavčarja označil kot velikega domoljuba in veliko avtoriteto. Oba, Bavčar in Pahor izpostavljata pomen slovenske identitete, ki mora biti jasno razpoznavna tudi v kulturi.

 

Dr. Bavčar je bil rojen v Lokavcu pri Ajdovščini. Za vedno sta ga zaznamovali dve nesreči (udarec veje in eksplozija bombnega sprožilca, ostanka 2. svetovne vojne), zaradi katerih je že kot deček izgubil vid. Vendar pa ga to ni ustavilo, po diplomi iz filozofije in zgodovine na univerzi v Ljubljani je odšel v Pariz, kjer je na sloviti Sorbonni magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Prav tako je prejemnik dveh častnih doktoratov,  Inštituta za kritične študije v Mehiki, v okviru katerega je tudi direktor laboratorija za nevidno in Univerze v Novi Gorici. Kljub slepoti mu je uspelo postati svetovno znan in prepoznan estet, umetniški kritik in fotograf. Leta 1988 je v Parizu prejel celo naslov Photographe officiel du Mois de la Photo (Uradni fotograf meseca fotografije). Sam pravi, da mu je ljubši izraz vizualni umetnik s fotografijo. Svoje podobe pa imenuje ikone in jih je doslej razstavil že več kot stokrat.

dr. Evgen Bavčar, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).
Vir: STA

Dr. Evgen Bavčar je ponosen Slovenec, zaljubljen v slovenščino, o kateri pravi, da je njegov intimni jezik za molitev in lepoto.  »V Evropi moramo biti prisotni s slovensko specifiko, kakovostjo. Najbolj nujno je, da smo najprej Slovenci in potem še vse drugo. Odgovorni smo za slovensko identiteto, za spomin na tiste, ki skozi stoletja niso imeli pravice govoriti, so ostali anonimni.« Pravi, da je notranje še vedno in bo vedno povezan in navezan na svojo domovino: »Slovenije nisem nikoli zapustil in tam živim tudi, ko je moje telo v Parizu. To je nenavadno življenje spominov na barve, obraze, pokrajino, na oblike, na katerih so utemeljene podobe sveta, ki ga spoznavam.«

 

Dr. Bavčar je prejemnik srebrnega reda RS za zasluge (2004), priznanja Edmunda Čibeja (2010) in Pretnarjeve nagrade (2012). Je častni občan Ajdovščine (2011). Evropski parlament pa mu je leta 2016 podelil nagrado državljan Evrope, istega leta je prav tako prejel najvišje francosko priznanje red legije časti.

 

Dr. Bavčar je človek velikega znanja, izjemne kulturne globine in neizmernih duhovnih razsežnost. Kaže nam, kako so tudi težke preizkušnje priložnost, da rastemo. Predvsem pa s svojim izjemnim domoljubjem Slovencem vedno znova nastavlja ogledalo in nas vabi, da verjamemo v veličino naših korenin. 

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj

Slovenci v Kakanju zvesto obujajo svoje slovenske korenine. Pred kratkim so z nami delili nekaj informacij o svojem društvu. Kakanj je rudarsko in delavsko mesto z dolgo tradicijo slovenske prisotnosti, ki sega v obdobje Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in socialistične Jugoslavije.…

Srečanje slovenskih družin v Berlinu

V nedeljo, 6. septembra, je na vrtu rezidence slovenskega veleposlaništva v Berlinu potekalo tradicionalno srečanje otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, in njihovih družin. Letošnjega srečanja se je udeležilo kar 91 otrok in odraslih. Po nagovoru gostiteljice, veleposlanice dr. Ane Polak…

Zoran Predin navdušil občinstvo v Kaknju

V parku Doma kulture v Kaknju je 5. septembra 2026 potekal koncert znanega slovenskega kantavtorja Zorana Predina, ki je v intimnem in izjemno prijetnem vzdušju privabil številne ljubitelje njegove glasbe.  Koncert, ki se je začel ob 20.30, sta organizirala Javni zavod…

Iz trpljenja preteklosti v prijateljstvo prihodnosti

Rab, 5. september 2026 – Redno vsakoletno srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je letos minilo tudi v spominjanju na 40 letnico pobratenja med občinama Rab in Kočevje. 11.…

Topel sprejem za goste iz Maribora: Predstavniki Nadškofijske Karitas Maribor obiskali Zrenjanin

Zrenjanin je bil znova stičišče dobrote in prijateljstva. Na poti proti Aleksincu so nas obiskali dragi prijatelji iz Slovenije – delegacija Nadškofijske Karitas Maribor. Med nami so se ustavili predsednik Branko Maček, generalni sekretar Darko Bračun, sodelavka Lijana Lepej Krbanjevič…

Prekmursko kosilo in zanimiv program sta navdušila goste dogodka "Naše slovenske specialitete"

Združenje Slovencev “Logarska dolina”, podružnica v Kovinu, je že devetič organiziralo svoj tradicionalni kulturno-gastronomski dogodek Gastronomski dogodek “Naše slovenske specialitete”. Program je bil organiziran v nedeljo, 30. avgusta, ob čudovitem jezeru v Deliblatu pri Kovinu, ki je del Posebnega rezervata…

Slovenci iz Kaknja organizirali 11. tabor otrok slovenskega porekla v BiH

Na Planinskem domu Bočica pri Kaknju je od 27. do 29. avgusta potekal 11. tabor otrok slovenskega porekla v Bosni in Hercegovini, ki ga je pripravilo Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj. Prispevek, ki ga lahko preberete spodaj, je pripravila…

Ministrica Suzana Lep Šimenko v Monoštru ob jubilejih Društva porabskih slovenskih upokojencev in pevske skupine Rožmarin

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se je v Gledališču Monošter udeležila slovesnosti ob 30-letnici Društva porabskih slovenskih upokojencev in 10-letnici delovanja pevske skupine Rožmarin. Ministrica je društvu in pevski skupini čestitala ob pomembnih jubilejih ter…

Državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch slavnostna govorka na spominskem dogodku za Andreja Slavka Uršiča

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v Kobaridu kot slavnostna govorka udeležila spominskega dogodka ob 79. obletnici izginotja časnikarja in politika Andreja Slavka Uršiča. Slovesnost je potekala…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Karel Smolle, na vrhu na belem robu napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo 30. obletnice osamosvojitve (Triglav v barvah slovenske zastave in tri zvezde, pod njim napis 30 SLOVENIJA).

 

Koroški Slovenec Karel Smolle, predsednik Koroške enotne liste, edine samostojne politične stranke Slovencev v Avstriji, ter med letoma 1986 in 1990 zvezni poslanec na Dunaju iz vrst Zelene alternative, se je že na začetku navdušil nad slovensko politično pomladjo. Spadal je med redke, posebej pomembne posameznike, ki so v drugih državah imeli formalno funkcijo ter so lahko nastopali tudi kot institucionalni sogovornik.

 

V pripravah na prve večstrankarske volitve v Sloveniji 6. aprila 1990 je redno nastopal na predvolilnih taborih Demosa, pogosto kot uvodni govornik, kjer je s svojim govorniškim talentom bodril ljudi, naj verjamejo vase, v samostojnost in v demokracijo.

 

Po zaključku poslanskega mandata je oktobra 1990 postal pooblaščeni zastopnik slovenske vlade za Republiko Avstrijo in vodil Urad slovenske vlade na Dunaju. Za to mesto je bil še posebej primeren, saj je bil kot zvezni poslanec zunanjepolitični govornik Zelenih v avstrijskem zveznem parlamentu, imel pa je tudi veliko poznanstev po vsej Evropi.

 

Velik vpliv je imel na avstrijskega zunanjega ministra in osebnega prijatelja Aloisa Mocka, kateremu je redno poročal, kaj se v Sloveniji dogaja, mu predstavljal slovensko perspektivo, Mock pa je o tem nato poročal ostalim evropskim zunanjim ministrom, pogosto v Smolletovi prisotnosti. Smolle je imel tesne vezi tudi na ameriškem veleposlaništvu na Dunaju, kjer so mu dodelili celo vojaškega atašeja, da ga je redno obveščal o novostih v Sloveniji in jih tudi komentiral. Prav z Dunaja so nato novice o dogajanju v Sloveniji pogosto potovale v ostale evropske prestolnice.

 

Koroški Slovenci so nastajajoči slovenski državi pomagali tudi materialno. Koroška enotna lista je pred volitvami odprla poseben račun za finančno pomoč Demosu.  Zbiranje pomoči se je nadaljevalo tudi po vojni v Sloveniji. Za pomoč je deset slovenskih organizacij s Koroške odprlo poseben konto “Pomoč Sloveniji”, na katerem je bilo do 17. septembra 1991 zbranih 870.285 šilingov.

Karel Smolle, na vrhu na belem robu napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo 30. obletnice osamosvojitve (Triglav v barvah slovenske zastave in tri zvezde, pod njim napis 30 SLOVENIJA).
Vir fotografije: skup.at

O veliki aktivnosti in uspešnosti urada na Dunaju, ki so ga poleg Smolleta sestavljali še trije sodelavci, pričajo številni delovni pogovori  z avstrijskim predsednikom vlade, ministri in deželnimi glavarji ter drugimi avstrijskimi predstavniki oblasti, visokimi uradniki, s poslanci avstrijskega parlamenta in z uslužbenci veleposlaništev ter s predstavniki avstrijskega kapitala. Teh sestankov se je v tistem obdobju nabralo kar 421. Redno so se srečevali s takratno slovensko vlado in poslanci.

 

Karel Smolle je za delovanje Urada slovenske vlade na Dunaju delno tudi sam finančno jamčil in sofinanciral njegovo delovanje. Po uspešni osamosvojitvi Slovenije in imenovanju poklicne slovenske veleposlanice na Dunaju je Smolle leta 1992 postal častni konzul Republike Slovenije v avstrijski deželi Koroški. V nadaljnji karieri je bil v letih 1998–1999 zopet avstrijski poslanec, takrat na listi Liberalnega foruma, ki je sodeloval z Enotno listo, ter predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.

 

Dodajmo še zanimiv detajl: 23. decembra 1990, na večer plebiscita, je skupina koroških Slovencev v Cankarjev dom, kjer so se zbrali slovenski politiki, simbolno prinesla repliko knežjega kamna in sporočil: »z najlepšimi željami Sloveniji se veselimo uspešnega izida zgodovinskega plebiscita«, ter tako simbolno predali zgodovinsko slovensko državnost iz svojih rok v roke slovenske države Republike Slovenije.

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj

Slovenci v Kakanju zvesto obujajo svoje slovenske korenine. Pred kratkim so z nami delili nekaj informacij o svojem društvu. Kakanj je rudarsko in delavsko mesto z dolgo tradicijo slovenske prisotnosti, ki sega v obdobje Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in socialistične Jugoslavije.…

Srečanje slovenskih družin v Berlinu

V nedeljo, 6. septembra, je na vrtu rezidence slovenskega veleposlaništva v Berlinu potekalo tradicionalno srečanje otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, in njihovih družin. Letošnjega srečanja se je udeležilo kar 91 otrok in odraslih. Po nagovoru gostiteljice, veleposlanice dr. Ane Polak…

Zoran Predin navdušil občinstvo v Kaknju

V parku Doma kulture v Kaknju je 5. septembra 2026 potekal koncert znanega slovenskega kantavtorja Zorana Predina, ki je v intimnem in izjemno prijetnem vzdušju privabil številne ljubitelje njegove glasbe.  Koncert, ki se je začel ob 20.30, sta organizirala Javni zavod…

Iz trpljenja preteklosti v prijateljstvo prihodnosti

Rab, 5. september 2026 – Redno vsakoletno srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je letos minilo tudi v spominjanju na 40 letnico pobratenja med občinama Rab in Kočevje. 11.…

Topel sprejem za goste iz Maribora: Predstavniki Nadškofijske Karitas Maribor obiskali Zrenjanin

Zrenjanin je bil znova stičišče dobrote in prijateljstva. Na poti proti Aleksincu so nas obiskali dragi prijatelji iz Slovenije – delegacija Nadškofijske Karitas Maribor. Med nami so se ustavili predsednik Branko Maček, generalni sekretar Darko Bračun, sodelavka Lijana Lepej Krbanjevič…

Prekmursko kosilo in zanimiv program sta navdušila goste dogodka "Naše slovenske specialitete"

Združenje Slovencev “Logarska dolina”, podružnica v Kovinu, je že devetič organiziralo svoj tradicionalni kulturno-gastronomski dogodek Gastronomski dogodek “Naše slovenske specialitete”. Program je bil organiziran v nedeljo, 30. avgusta, ob čudovitem jezeru v Deliblatu pri Kovinu, ki je del Posebnega rezervata…

Slovenci iz Kaknja organizirali 11. tabor otrok slovenskega porekla v BiH

Na Planinskem domu Bočica pri Kaknju je od 27. do 29. avgusta potekal 11. tabor otrok slovenskega porekla v Bosni in Hercegovini, ki ga je pripravilo Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj. Prispevek, ki ga lahko preberete spodaj, je pripravila…

Ministrica Suzana Lep Šimenko v Monoštru ob jubilejih Društva porabskih slovenskih upokojencev in pevske skupine Rožmarin

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se je v Gledališču Monošter udeležila slovesnosti ob 30-letnici Društva porabskih slovenskih upokojencev in 10-letnici delovanja pevske skupine Rožmarin. Ministrica je društvu in pevski skupini čestitala ob pomembnih jubilejih ter…

Državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch slavnostna govorka na spominskem dogodku za Andreja Slavka Uršiča

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v Kobaridu kot slavnostna govorka udeležila spominskega dogodka ob 79. obletnici izginotja časnikarja in politika Andreja Slavka Uršiča. Slovesnost je potekala…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Rojaki za samostojno Slovenijo

 

Letošnje leto je za našo državo silno pomembno leto. Spominjamo se 30-letnice naše samostojnosti in neodvisnosti. Pred tridesetimi leti smo se kot narod odločili, da hočemo uresničiti sen naših prednikov o lastni državi. Svojo odločitev smo najprej plebiscitarno potrdili 23. decembra 1990, nato pa še s pogumom in enotnostjo, s katerima smo se uprli jugoslovanski vojski, ko nas je, po razglasitvi samostojne in neodvisne države Republike Slovenije tistega prazničnega 25. junija 1991, napadla.

 

Na uradu smo se zato odločili, da v tem letu približamo čim širšemu krogu ljudi tudi izjemen prispevek naših Slovencev iz zamejstva in vsega sveta pri nastajanju naše samostojne države, njenem priznanju in uveljavljanju. Vsak teden bomo na spletni strani slovenci.si in na FB urada predstavili rojaka, ki je na tak ali drugačen način prispeval k temu, da se danes lahko veselimo tridesetletnice samostojne Slovenije. Že vnaprej se zavedamo, da bo seznam pomanjkljiv, saj gredo številke teh, ki so se takrat angažirali, v stotice in tisočice. Slovenci po vsem svetu so se namreč organizirali, demonstrirali pred vladnimi in mestnimi ustanovami ter zahtevali mednarodno priznanje mlade države. Napisali so tisoče pisem podpore tako takratni slovenski vladi kot vladam, predsednikom in drugim pomembnim veljakom držav, v katerih živijo. Bili so naša najboljša diplomacija, takšna, kot smo si jo lahko le želeli. Predvsem pa smo jo potrebovali. Brez naših Slovencev po svetu bi Slovenija zagotovo ne bila tako kmalu tudi mednarodno priznana. Ne smemo pa pozabiti, da je ideja o samostojni Sloveniji pravzaprav najprej zorela v diaspori, od tam odmevala najprej v zamejstvu, nato pa pognala korenine še v matični domovini, kjer je bila taka misel dolga desetletja nezaželena ter celo preganjana.

 

Kljub zavedanju, da bo seznam zagotovo pomanjkljiv, smo se odločili, da vendarle izpostavimo 52 Slovencev iz zamejstva in sveta ter se tako njim in posredno prek njih tudi vsem rojakom po svetu zahvalimo za njihovo zvestobo slovenstvu, ideji slovenske samostojnosti in demokratičnosti. S predstavitvami hočemo tudi okrepiti zavedanje matične domovine o izjemnem prispevku naših rojakov širom sveta. Tu o tem vse premalo vemo. 30-letnica samostojne Slovenije je torej odlična priložnost, da to vsaj malo nadoknadimo.

 

Vse najboljše, samostojna Slovenija!

 

Ministrica dr. Helena Jaklitsch

Ministrica dr. Helena Jaklitsch, na vrhu napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo 30. obletnice
Avtor: Jannach

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj

Slovenci v Kakanju zvesto obujajo svoje slovenske korenine. Pred kratkim so z nami delili nekaj informacij o svojem društvu. Kakanj je rudarsko in delavsko mesto z dolgo tradicijo slovenske prisotnosti, ki sega v obdobje Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in socialistične Jugoslavije.…

Srečanje slovenskih družin v Berlinu

V nedeljo, 6. septembra, je na vrtu rezidence slovenskega veleposlaništva v Berlinu potekalo tradicionalno srečanje otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, in njihovih družin. Letošnjega srečanja se je udeležilo kar 91 otrok in odraslih. Po nagovoru gostiteljice, veleposlanice dr. Ane Polak…

Zoran Predin navdušil občinstvo v Kaknju

V parku Doma kulture v Kaknju je 5. septembra 2026 potekal koncert znanega slovenskega kantavtorja Zorana Predina, ki je v intimnem in izjemno prijetnem vzdušju privabil številne ljubitelje njegove glasbe.  Koncert, ki se je začel ob 20.30, sta organizirala Javni zavod…

Iz trpljenja preteklosti v prijateljstvo prihodnosti

Rab, 5. september 2026 – Redno vsakoletno srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je letos minilo tudi v spominjanju na 40 letnico pobratenja med občinama Rab in Kočevje. 11.…

Topel sprejem za goste iz Maribora: Predstavniki Nadškofijske Karitas Maribor obiskali Zrenjanin

Zrenjanin je bil znova stičišče dobrote in prijateljstva. Na poti proti Aleksincu so nas obiskali dragi prijatelji iz Slovenije – delegacija Nadškofijske Karitas Maribor. Med nami so se ustavili predsednik Branko Maček, generalni sekretar Darko Bračun, sodelavka Lijana Lepej Krbanjevič…

Prekmursko kosilo in zanimiv program sta navdušila goste dogodka "Naše slovenske specialitete"

Združenje Slovencev “Logarska dolina”, podružnica v Kovinu, je že devetič organiziralo svoj tradicionalni kulturno-gastronomski dogodek Gastronomski dogodek “Naše slovenske specialitete”. Program je bil organiziran v nedeljo, 30. avgusta, ob čudovitem jezeru v Deliblatu pri Kovinu, ki je del Posebnega rezervata…

Slovenci iz Kaknja organizirali 11. tabor otrok slovenskega porekla v BiH

Na Planinskem domu Bočica pri Kaknju je od 27. do 29. avgusta potekal 11. tabor otrok slovenskega porekla v Bosni in Hercegovini, ki ga je pripravilo Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj. Prispevek, ki ga lahko preberete spodaj, je pripravila…

Ministrica Suzana Lep Šimenko v Monoštru ob jubilejih Društva porabskih slovenskih upokojencev in pevske skupine Rožmarin

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se je v Gledališču Monošter udeležila slovesnosti ob 30-letnici Društva porabskih slovenskih upokojencev in 10-letnici delovanja pevske skupine Rožmarin. Ministrica je društvu in pevski skupini čestitala ob pomembnih jubilejih ter…

Državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch slavnostna govorka na spominskem dogodku za Andreja Slavka Uršiča

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v Kobaridu kot slavnostna govorka udeležila spominskega dogodka ob 79. obletnici izginotja časnikarja in politika Andreja Slavka Uršiča. Slovesnost je potekala…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml. (na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml., žena in mož, pomembna kulturna stebra slovenske skupnosti v Argentini, pomemben je bil tudi njun vpliv na vrsto mladih, ki so svoje sobote preživljali na slovenskem srednješolskem tečaju Marka Bajuka, sta si aktivno prizadevala za osamosvojitev Slovenije.

 

Od blizu sta bila priči jugoslovanskemu napadu na Slovenijo, saj sta bila tiste zgodovinske dni leta 1991 v domovini. Kot glavni urednik Svobodne Slovenije, enega od osrednjih časopisov slovenske emigracije v svetu, je bil Debeljak v času osamosvojitve prek telefonske zveze v stalnem stiku s Slovenijo. Skrbel je, da so ažurno poročali o dogodkih in stanju, zaradi prednosti časovne razlike pa so pogosto kako vest objavili celo pred osrednjimi slovenskimi tiskanimi mediji. Ko je v Argentini potekal, sicer formalno neveljaven, referendum za samostojno Slovenijo, je prav on glasovnice osebno ponesel v Ljubljano in jih tam, kot gesto podpore, slovesno predal volilnim oblastem. Na političnem področju v slovenski diaspori je bila aktivna tudi dr. Cukjati, delovala je v okviru Slovenske ljudske stranke, bila je ožja sodelavka Miloša Stareta, predsednika Narodnega odbora za Slovenijo. Delovala je v vodstvu stranke in kasneje (po slovenski osamosvojitvi) v argentinski sekciji Slovenskih krščanskih demokratov.

 

Dr. Katica Cukjati, profesorica prava in državljanske vzgoje ter odvetnica, je rada poudarjala, da je bila ena prvih, ki se je rodila v slovenski skupnosti, ki se je v povojnem času naselila v Argentini. Njena mati se je namreč na dolgo pot v novo deželo podala noseča. Njen mož Tine Debeljak mlajši, publicist, pesnik in urednik, sin slovenskega literarnega kritika, prevajalca, urednika in pesnika dr. Tineta Debeljaka, se je rodil v Sloveniji in je v Argentino prišel šele v študentskih časih.

 

Bila sta zavzeta kulturnika,  Dr. Cukjati je bila od leta 2005 pa vse do smrti predsednica Slovenske kulturne akcije, osrednje kulturne organizacije Slovencev v Argentini, Debeljak pa je bil dolga leta njen član, vodil pa je tudi znanstveni in jezikoslovni oddelek. Urejala sta kulturno revijo Meddobja in sodelovala pri drugih publikacijah in biltenih. Veliko truda sta vlagala v povezovanje med kulturniki v matici, zamejstvu in v diaspori.

dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml. (na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).
Vir fotografije dr. Cukjati: Muzejsko društvo Škofja Loka, vir fotografije g. Debeljaka: Novi Glas.

Zavedala sta se pomembnosti prenosa znanja in kulture na mlajše generacije. Dr. Cukjati je poučevala v osnovni šoli Franceta Balantiča v San Justu leta1987 in 1992 tudi ravnateljica srednješolskega tečaja, kjer je kar trideset let poučeval tudi Tine Debeljak ml. V sklopu tega tečaja je bil med drugim tudi pobudnik potovanj mladih, ki so zaključili srednješolski tečaj, v Slovenijo.  

 

Tine Debeljak ml je velike zasluge imel tudi pri približevanju predvojne in povojne slovenske skupnosti v Buenos Airesu. Prijatelje je imel tudi med rojaki, ki so imeli drugačna politična prepričanja. Nekaj let je slovenščino poučeval tudi v Slovenskem podpornem društvu Triglav, kjer se zbirajo predvojni naseljenci. V času osamosvojitve se je približal tudi društvu beneških Slovencev v Buenos Airesu, najmanjši in najmanj poznani slovenski skupnosti v tem velikem mestu. Tudi v beneško društvo je nekaj časa hodil poučevati slovenščino.

 

Kljub temu, da je Debeljak v Argentino prišel šele v študentskih časih, se je takoj vključil v delovanje slovenske skupnosti in je, kot je zapisal Zorko Simčič, veljal za enega izmed stebrov slovenske publicistike v argentinskem prostoru. Že kot mlad študent je bil soustanovitelj in dolga leta sodelavec Mladinske vezi, pri kateri je okoli sebe zbiral vrsto mlajših sodelavcev, ki so bili kasneje pomembni kulturni soustvarjalci v slovenski skupnosti. Leta 1984 je postal glavni urednik časopisa Svobodna Slovenija in ga urejal več kot 20 let. Članke o aktualnih zlasti zdomskih družbenih in političnih vprašanjih ter zapise o pomembnih osebnostih iz zdomstva je objavljal tudi v argentinskih glasilih Zbornik Svobodne Slovenije, Duhovno življenje in Meddobje. Svoja čustva je prelival v poezijo, objavil je dve pesniški zbirki: Homo viator (1965) in Prosti čas (1986). Bil je tudi  član Slovenskega gledališča Buenos Aires kot pisatelj, lektor in vsestranski sodelavec pa je sodeloval tudi pri številnih proslavah in prireditvah.

 

Tudi dr. Cukjati je delovala na časnikarskem področju, bila je članica uredniškega odbora tednika Svobodna Slovenija ter revije Celovški zvon, ki je izhajala v Avstriji. Bila je cenjena predavateljica in govornica ob različnih priložnostih po slovenskih domovih v Argentini, pa tudi v ZDA, Španiji, v Sloveniji in zamejstvu (že 1981 na študijskih dnevih v Dragi, kasneje pa tudi na Srečanjih pod lipami v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici).

 

Dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml. sta svoje življenje namenila kulturi in skrbi za ohranjanje slovenske besede ter tako pomembno prispevala k ohranitvi in krepitvi slovenske zavesti med Slovenci v Argentini.  

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj

Slovenci v Kakanju zvesto obujajo svoje slovenske korenine. Pred kratkim so z nami delili nekaj informacij o svojem društvu. Kakanj je rudarsko in delavsko mesto z dolgo tradicijo slovenske prisotnosti, ki sega v obdobje Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in socialistične Jugoslavije.…

Srečanje slovenskih družin v Berlinu

V nedeljo, 6. septembra, je na vrtu rezidence slovenskega veleposlaništva v Berlinu potekalo tradicionalno srečanje otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, in njihovih družin. Letošnjega srečanja se je udeležilo kar 91 otrok in odraslih. Po nagovoru gostiteljice, veleposlanice dr. Ane Polak…

Zoran Predin navdušil občinstvo v Kaknju

V parku Doma kulture v Kaknju je 5. septembra 2026 potekal koncert znanega slovenskega kantavtorja Zorana Predina, ki je v intimnem in izjemno prijetnem vzdušju privabil številne ljubitelje njegove glasbe.  Koncert, ki se je začel ob 20.30, sta organizirala Javni zavod…

Iz trpljenja preteklosti v prijateljstvo prihodnosti

Rab, 5. september 2026 – Redno vsakoletno srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je letos minilo tudi v spominjanju na 40 letnico pobratenja med občinama Rab in Kočevje. 11.…

Topel sprejem za goste iz Maribora: Predstavniki Nadškofijske Karitas Maribor obiskali Zrenjanin

Zrenjanin je bil znova stičišče dobrote in prijateljstva. Na poti proti Aleksincu so nas obiskali dragi prijatelji iz Slovenije – delegacija Nadškofijske Karitas Maribor. Med nami so se ustavili predsednik Branko Maček, generalni sekretar Darko Bračun, sodelavka Lijana Lepej Krbanjevič…

Prekmursko kosilo in zanimiv program sta navdušila goste dogodka "Naše slovenske specialitete"

Združenje Slovencev “Logarska dolina”, podružnica v Kovinu, je že devetič organiziralo svoj tradicionalni kulturno-gastronomski dogodek Gastronomski dogodek “Naše slovenske specialitete”. Program je bil organiziran v nedeljo, 30. avgusta, ob čudovitem jezeru v Deliblatu pri Kovinu, ki je del Posebnega rezervata…

Slovenci iz Kaknja organizirali 11. tabor otrok slovenskega porekla v BiH

Na Planinskem domu Bočica pri Kaknju je od 27. do 29. avgusta potekal 11. tabor otrok slovenskega porekla v Bosni in Hercegovini, ki ga je pripravilo Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj. Prispevek, ki ga lahko preberete spodaj, je pripravila…

Ministrica Suzana Lep Šimenko v Monoštru ob jubilejih Društva porabskih slovenskih upokojencev in pevske skupine Rožmarin

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se je v Gledališču Monošter udeležila slovesnosti ob 30-letnici Društva porabskih slovenskih upokojencev in 10-letnici delovanja pevske skupine Rožmarin. Ministrica je društvu in pevski skupini čestitala ob pomembnih jubilejih ter…

Državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch slavnostna govorka na spominskem dogodku za Andreja Slavka Uršiča

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v Kobaridu kot slavnostna govorka udeležila spominskega dogodka ob 79. obletnici izginotja časnikarja in politika Andreja Slavka Uršiča. Slovesnost je potekala…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

dr. ALojzij Ambrožič, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

V času osamosvajanja Slovenije je škofovski sedež v kanadskem Torontu zasedal Slovenec dr. Alojzij Ambrožič, ki ga je papež Janez Pavel II. leta 1998 imenoval za kardinala. Čeprav kanadski državljan, se je vedno čutil Slovenca, kar je potrdil ob škofovskem posvečenju, ko je vse prisotne nagovoril tudi v  slovenskem jeziku, še zlasti pa v letu 1991, ko so potekali ključni dogodki osamosvajanja Republike Slovenije.

 

Rojen je bil leta 1930 v vasi Gaberje v župniji Dobrova pri Ljubljani. Leta 1945 se je bila njegova družina prisiljena umakniti iz Slovenije pred grozečim komunističnim nasiljem. Tako je prek taborišča Špital leta 1948 prišel v Kanado, kjer se je odločil za duhovniški poklic. Leta 1955 je prejel duhovniško, leta 1976 pa škofovsko posvečenje. Sprejel je službo pomožnega škofa v Nadškofiji Toronto s pravico do nasledstva. Ko se je leta 1990 upokojil torontski nadškof kardinal Carter, je postal nadškof velike torontske nadškofije. Na tem mestu je dočakal razglasitev samostojne slovenske države in se tudi sam aktivno vključil v procese njenega osamosvajanja in priznanja.

 

Ko se je v Sloveniji začela vojna, je pisal takratnemu kanadskemu premierju Brianu Mulroneyju. Predstavil mu je dogajanje v Sloveniji in ga prosil, naj njegova vlada posreduje za prekinitev spopadov in za začetek pogajanj. Zvečer, 1. julija 1991, je v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu daroval posebno mašo za domovino, ki se je je udeležilo dva tisoč ljudi. V nagovoru je poudaril, da bi moral neodvisnost Slovenije (in Hrvaške) podpreti ves svet,  saj »kadar se taki narodi odločajo, da bodo v svoji hiši sam svoj gospodar in pokažejo sposobnosti politične suverenosti, bi morale biti njihove odločitve sprejete in spoštovane«. Oglasil se je tudi v časopisu Toronto Star: »Slovenci ne škodujejo nikomur, če hočejo biti ne samo avtonomni, pač pa tudi samostojni. Menim, da je omejitev osebne svobode zaradi bojazni, da bi prišlo do etničnih izbruhov kontraproduktivna. Etnična homogenost Slovenije je poroštvo, da v samostojni Sloveniji ne bo spopadov med manjšino in večino.« Angažiral se je tudi znotraj cerkvene hierarhije in poskrbel za izjavo kanadske in ameriške škofovske konference v podporo slovenski samostojnosti. Po končani vojni je znova izrazil svoje čutenje do rojstne domovine, ko je v pismu takratnemu ljubljanskemu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju  zapisal, »kako lepo je bilo, ob vsem vašem trpljenju in negotovosti, biti Slovenec v teh dnevih«.

dr. ALojzij Ambrožič, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).
Vir fotografije: newediukfuneralhome.com

Tri leta po smrti kardinala Ambrožiča, leta 2014, so mu rojaki župnije Dobrova in občine Dobrova - Polhov Gradec pred župnijsko cerkvijo postavili doprsni kip in se mu tako poklonili tudi za njegovo zvestobo domovini in njegov pomemben prispevek v času osamosvajanja Slovenije.

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj

Slovenci v Kakanju zvesto obujajo svoje slovenske korenine. Pred kratkim so z nami delili nekaj informacij o svojem društvu. Kakanj je rudarsko in delavsko mesto z dolgo tradicijo slovenske prisotnosti, ki sega v obdobje Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in socialistične Jugoslavije.…

Srečanje slovenskih družin v Berlinu

V nedeljo, 6. septembra, je na vrtu rezidence slovenskega veleposlaništva v Berlinu potekalo tradicionalno srečanje otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, in njihovih družin. Letošnjega srečanja se je udeležilo kar 91 otrok in odraslih. Po nagovoru gostiteljice, veleposlanice dr. Ane Polak…

Zoran Predin navdušil občinstvo v Kaknju

V parku Doma kulture v Kaknju je 5. septembra 2026 potekal koncert znanega slovenskega kantavtorja Zorana Predina, ki je v intimnem in izjemno prijetnem vzdušju privabil številne ljubitelje njegove glasbe.  Koncert, ki se je začel ob 20.30, sta organizirala Javni zavod…

Iz trpljenja preteklosti v prijateljstvo prihodnosti

Rab, 5. september 2026 – Redno vsakoletno srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je letos minilo tudi v spominjanju na 40 letnico pobratenja med občinama Rab in Kočevje. 11.…

Topel sprejem za goste iz Maribora: Predstavniki Nadškofijske Karitas Maribor obiskali Zrenjanin

Zrenjanin je bil znova stičišče dobrote in prijateljstva. Na poti proti Aleksincu so nas obiskali dragi prijatelji iz Slovenije – delegacija Nadškofijske Karitas Maribor. Med nami so se ustavili predsednik Branko Maček, generalni sekretar Darko Bračun, sodelavka Lijana Lepej Krbanjevič…

Prekmursko kosilo in zanimiv program sta navdušila goste dogodka "Naše slovenske specialitete"

Združenje Slovencev “Logarska dolina”, podružnica v Kovinu, je že devetič organiziralo svoj tradicionalni kulturno-gastronomski dogodek Gastronomski dogodek “Naše slovenske specialitete”. Program je bil organiziran v nedeljo, 30. avgusta, ob čudovitem jezeru v Deliblatu pri Kovinu, ki je del Posebnega rezervata…

Slovenci iz Kaknja organizirali 11. tabor otrok slovenskega porekla v BiH

Na Planinskem domu Bočica pri Kaknju je od 27. do 29. avgusta potekal 11. tabor otrok slovenskega porekla v Bosni in Hercegovini, ki ga je pripravilo Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj. Prispevek, ki ga lahko preberete spodaj, je pripravila…

Ministrica Suzana Lep Šimenko v Monoštru ob jubilejih Društva porabskih slovenskih upokojencev in pevske skupine Rožmarin

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se je v Gledališču Monošter udeležila slovesnosti ob 30-letnici Društva porabskih slovenskih upokojencev in 10-letnici delovanja pevske skupine Rožmarin. Ministrica je društvu in pevski skupini čestitala ob pomembnih jubilejih ter…

Državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch slavnostna govorka na spominskem dogodku za Andreja Slavka Uršiča

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v Kobaridu kot slavnostna govorka udeležila spominskega dogodka ob 79. obletnici izginotja časnikarja in politika Andreja Slavka Uršiča. Slovesnost je potekala…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje posvetil raziskovanju dosežkov ustvarjalcev slovenskih korenin in pomembno prispeval k prepoznavnosti Slovenije. V času osamosvojitve je aktivno sodeloval  pri delu Slovenskega ameriškega sveta pod vodstvom dr. Mateja Roesmanna.

 

Dr. Gobec je v letih 1990 do 1992 napisal in poslal na stotine pisem ameriškim politikom, pa tudi vladam in ambasadam drugih držav od Švedske, Islandije, Anglije, Avstralije in celo Japonske. Kopije vseh teh pisem skupaj z odgovori, tudi številnimi iz Bele hiše, med drugim bivšega predsednika Reagana, sedanjega predsednika Joea Bidena, senatorjev Edwarda Kennedyja, John Glenna ter Toma Harkina in kongresnika Dennisa Eckarta, sta skupaj z ženo skrbno zbrala in shranila. Kot je nekoč povedal sam, je bilo njegovo delo navzven manj vidno, z izjemo odmevnega govora na vseameriški konvenciji Mladih Republikancev 12. julija 1991 v Miamiju na Floridi, kjer je delegatom in navzočim politikom, diplomatom in novinarjem predstavil razloge, zakaj si Slovenija zasluži svojo neodvisno državo. Uspelo mu je prepričati udeležence, da so z dolgim in stoječim aplavzom pozdravili neodvisno Slovenijo. Pomagal je Slovensko ameriškem svetu, se zavzemal za  zbiranje prispevkov za pomoč Demosu, dal tiskati dvojezične obrazce ter sodeloval pri njihovi razdelitvi.

 

Edi Gobec se je rodil v Celju, življenjska pot pa ga je leta 1950 pripeljala v ZDA. V prvih letih življenja na drugi strani Atlantika so ga ameriški sodelavci nenehno spraševali, če jim lahko pove za kakšnega res uspešnega Slovenca (slavnega arhitekta, izumitelja ali morda športnika). Ko je raziskoval to področje, je naletel na trditve, da je 86 odstotkov Slovencev nepismenih in da sploh nimajo svojega knjižnega jezika, prav tako ni mogel najti dokazov o kakšnih vidnejših dosežkih v ZDA živečih Slovencev ali njihovih potomcev. To ga je tako nagovorilo, da je svoje življenje posvetil raziskovanju in preučevanju izjemnih Slovencev, ki so pustili neizbrisen pečat na svetovno zgodovino. Plod tega življenjskega raziskovanja je tudi leta 2015 izdana knjiga Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji. Prav tako je avtor številnih drugih člankov in knjig o slovenski skupnosti v ZDA. Med najbolj znane gotovo sodi publikacija Ponosen, da sem Slovenec. Dr. Gobec je svojo bogato raziskovalno zapuščino, ki jo je vse od leta 1951 zbiral tudi s pomočjo žene in prijateljev, zapustil Arhivu Republike Slovenije.

dr. Edi Gobec
Vir fotografije: Ideastream.

Leta 2020 je s strani predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja prejel visoko državno odlikovanje za življenjsko delo in prispevek k prepoznavnosti Slovenije ter obogatitev spoznanj o dosežkih Slovencev v svetu.  Priznanje mu je izročila generalna konzulka v Clevelandu Alenka Jerak. Že leta 2006 mu je tedanji in sedanji predsednik vlade Janez Janša med obiskom ZDA ob njegovem 80. rojstnem dnevu izročil priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovenska škofovska konferenca pa mu je leta 2007 podelila odličje sv. Cirila in Metoda. Edi Gobec je bil član Slovenske teološke akademije v Rimu in, kot že navedeno, od leta 1984 Akademije znanosti v New Yorku. Od leta 1970 je bil vpisan na narodni seznam znamenitih Američanov. Večkrat je tudi omenil, da je leta 1971 prejel naziv Odličen vzgojitelj Amerike.

 

Svet je zapustil 12. decembra 2020. Bil je velik človek, ponosen in zaveden Slovenec. Medtem ko je opisoval izjemne Slovence v izseljenstvu, ki so zaznamovali svetovno zgodovino, se je vanjo za vedno zapisal tudi sam.

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj

Slovenci v Kakanju zvesto obujajo svoje slovenske korenine. Pred kratkim so z nami delili nekaj informacij o svojem društvu. Kakanj je rudarsko in delavsko mesto z dolgo tradicijo slovenske prisotnosti, ki sega v obdobje Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in socialistične Jugoslavije.…

Srečanje slovenskih družin v Berlinu

V nedeljo, 6. septembra, je na vrtu rezidence slovenskega veleposlaništva v Berlinu potekalo tradicionalno srečanje otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, in njihovih družin. Letošnjega srečanja se je udeležilo kar 91 otrok in odraslih. Po nagovoru gostiteljice, veleposlanice dr. Ane Polak…

Zoran Predin navdušil občinstvo v Kaknju

V parku Doma kulture v Kaknju je 5. septembra 2026 potekal koncert znanega slovenskega kantavtorja Zorana Predina, ki je v intimnem in izjemno prijetnem vzdušju privabil številne ljubitelje njegove glasbe.  Koncert, ki se je začel ob 20.30, sta organizirala Javni zavod…

Iz trpljenja preteklosti v prijateljstvo prihodnosti

Rab, 5. september 2026 – Redno vsakoletno srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je letos minilo tudi v spominjanju na 40 letnico pobratenja med občinama Rab in Kočevje. 11.…

Topel sprejem za goste iz Maribora: Predstavniki Nadškofijske Karitas Maribor obiskali Zrenjanin

Zrenjanin je bil znova stičišče dobrote in prijateljstva. Na poti proti Aleksincu so nas obiskali dragi prijatelji iz Slovenije – delegacija Nadškofijske Karitas Maribor. Med nami so se ustavili predsednik Branko Maček, generalni sekretar Darko Bračun, sodelavka Lijana Lepej Krbanjevič…

Prekmursko kosilo in zanimiv program sta navdušila goste dogodka "Naše slovenske specialitete"

Združenje Slovencev “Logarska dolina”, podružnica v Kovinu, je že devetič organiziralo svoj tradicionalni kulturno-gastronomski dogodek Gastronomski dogodek “Naše slovenske specialitete”. Program je bil organiziran v nedeljo, 30. avgusta, ob čudovitem jezeru v Deliblatu pri Kovinu, ki je del Posebnega rezervata…

Slovenci iz Kaknja organizirali 11. tabor otrok slovenskega porekla v BiH

Na Planinskem domu Bočica pri Kaknju je od 27. do 29. avgusta potekal 11. tabor otrok slovenskega porekla v Bosni in Hercegovini, ki ga je pripravilo Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj. Prispevek, ki ga lahko preberete spodaj, je pripravila…

Ministrica Suzana Lep Šimenko v Monoštru ob jubilejih Društva porabskih slovenskih upokojencev in pevske skupine Rožmarin

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se je v Gledališču Monošter udeležila slovesnosti ob 30-letnici Društva porabskih slovenskih upokojencev in 10-letnici delovanja pevske skupine Rožmarin. Ministrica je društvu in pevski skupini čestitala ob pomembnih jubilejih ter…

Državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch slavnostna govorka na spominskem dogodku za Andreja Slavka Uršiča

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v Kobaridu kot slavnostna govorka udeležila spominskega dogodka ob 79. obletnici izginotja časnikarja in politika Andreja Slavka Uršiča. Slovesnost je potekala…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Tony Petkovšek.

Tony Petkovšek, radijska osebnost, dolgoletni avtor in urednik priljubljene oddaje med Slovenci v Clevelandu, najdlje trajajoče glasbene oddaje v Ameriki, clevelandski ambasador polke, radijski zastopnik iniciative Združeni Američani za Slovenijo (United Americans for Slovenija), je bil, kot so ga, zaradi njegovega velikega radijskega vpliva ter številnih vplivnih poznanstev, sopotniki pogosto poimenovali, »motor promocije samostojne Slovenije«.

 

Leta 1991 ustanovljena iniciativa Združeni Američani za Slovenijo je uspešno izvajala pritisk na ameriške politike za priznanje samostojne Slovenije, hkrati pa ameriško javnost obveščala o dogajanju v Jugoslaviji, posebej kršenju človekovih pravic. Iniciativi se je pridružilo kar neverjetnih 659 slovenskih društev, organizacij in ustanov v ZDA.

 

Petkovšek je kot vrhunec svojega delovanja štel prav čas osamosvojitve Slovenije. Povedal je: »Več generacij smo imeli to v krvi, cilj, da bi ljudje postali svobodni. In ravno v našem času je Slovenija prvič v zgodovini zadihala kot svobodna država. To je bil čas posebnih čustev in posebne energije, ki nas je vse prevevala«. Zelo rad se je ponosno spominjal, da organizacija Združeni Američani za Slovenijo »združeni« ni bila le v imenu, ampak je tudi dejansko združevala vse ameriške Slovence, ki so v ključnem trenutku stopili skupaj ter se angažirali za isti cilj – samostojno domovino prednikov oziroma njihovo prejšnjo domovino.

 

Hkrati pa je Petkovšek lep simbol, da pri prizadevanju za skupni nastop Slovencev ni šlo le za vprašanje nekaj tednov ali mesecev, ampak je nastanek samostojne Slovenije skupek kopice prizadevanj posameznikov in skupin skozi desetletja. Petkovšek si je vse svoje življenje prizadeval za enotnost Slovencev v Clevelandu, kjer je živel. Enotnost, katere rezultat je nato bila uspešna pomoč za osamosvojitev in mednarodno priznanje nove države Slovenije.

 

Kot pripadnik predvojne slovenske skupnosti je bil povezovalni člen med pripadniki obeh valov migracije v ZDA. Še globoko v času, ko odnosi niso bili vedno najboljši, je znotraj svoje oddaje uvedel »Slovensko uro«, za katero je pripravo programa zaupal pripadnikom povojne migracije. Ko so slednji ustanovili Pristavo, letovišče, kjer bi se družili ob koncih tedna, je bil Tony Petkovšek edini »staronaseljenec« med njenimi ustanovnimi člani. Vse do konca življenja je redno enakomerno zahajal tako na prireditve enih kot drugih. Rad se je pohvalil, da je član prav vseh slovenskih organizacij v Clevelandu in okolici. V svoji oddaji pa je z veseljem brezplačno promoviral dogodke tako predvojnih kot povojnih naseljencev.

Tony Petkovšek.
Vir fotografije: Polka Jammer Network

Zgovorna je tudi zgodba, da je, ko sta se Richard Nixon in Josip Broz Tito srečala v Washingtonu leta 1971, vabilo na slavnostno večerjo v Belo hišo prejel tudi Tony Petkovšek. Spominjal se je: »Vedel sem, da je to edina priložnost, da kadar koli v življenju stopim v Belo hišo in edina priložnosti, da bi kadarkoli osebno srečal ameriškega predsednika. A hkrati sem vedel tudi, da mi povojni naseljenci tega, če bi se udeležil dogodka s Titom, ne bi mogli nikoli odpustiti. Zame ni bilo dvoma, vabilo sem odklonil. Odločitev, ki je nikoli nisem obžaloval.« S takšno načelno držo si je pridobil splošno spoštovanje in priljubljenost.

 

V zgodovino se je Petkovšek zapisal tudi kot voditelj z najdlje trajajočo glasbeno oddajo v ZDA. S svojo polka oddajo, ki jo je začel oddajati že leta 1961, pri komaj 20. letih in jo neprekinjeno dnevno oddajal 50 let po dve uri dnevno, nato pa, vse do smrti leta 2019, vsako soboto po tri ure. Čeprav je v svoji oddaji vrtel predvsem ameriške polka glasbenike, ki igrajo t. i. Cleveland style polko, je posebno spoštovanje čutil do slovenskih narodnozabavnih glasbenikov. Za Avsenika je dejal, da je kljub številnim srečanjem vsakič znova imel tremo pred njim, in ga označeval kot »najbolj posebnega glasbenika«, ki je »v narodnozabavni glasbi to, kar je Strauss v klasični glasbi«. Z veseljem pa je v svojo oddajo poleg glasbenikov vabil tudi politike, športnike ali tudi čisto običajne obiskovalce, ki so iz Slovenije prišli v Cleveland ter tako promovirali Slovenijo in prinašali sveže novice.

 

Že v 60. letih je začel iniciativo polka turnej po svetu. Ljubitelje te glasbene zvrsti je mnogokrat pripeljal v Slovenijo in jim predstavljal slovenske narodnozabavne glasbenike. Polko pa predstavil vsemu svetu. Bil je tudi ustanovitelj in kasneje častni predsednik Dvorane slavnih in Polka muzeja v Clevelandu, še vedno edinega muzeja polke na svetu.

 

Več kot petdesetkrat je obiskal domovino svojih prednikov. »Njegovo ljubljeno Slovenijo«, kot so v dneh po njegovi smrti zapisali ameriški mediji. Čeprav že pripadnik tretje izseljene generacije, ki tudi ni več govoril slovensko, je za Slovenijo dejal: »Čutim jo kot kraj, kjer bi moral biti, kamor spadam«. Tako ne čudi, da se je posebej razživel v času osamosvajanja Slovenije.

 

Za svoje javno delovanje je Tony Petkovšek prejel preko 100 nagrad in odlikovanj. Septembra 2012 je iz rok predsednika Republike Slovenije prejel red za zasluge, "za pomemben prispevek k ohranjanju slovenske narodne skupnosti v Clevelandu ter njene notranje povezanosti in vitalnosti".

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj

Slovenci v Kakanju zvesto obujajo svoje slovenske korenine. Pred kratkim so z nami delili nekaj informacij o svojem društvu. Kakanj je rudarsko in delavsko mesto z dolgo tradicijo slovenske prisotnosti, ki sega v obdobje Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in socialistične Jugoslavije.…

Srečanje slovenskih družin v Berlinu

V nedeljo, 6. septembra, je na vrtu rezidence slovenskega veleposlaništva v Berlinu potekalo tradicionalno srečanje otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, in njihovih družin. Letošnjega srečanja se je udeležilo kar 91 otrok in odraslih. Po nagovoru gostiteljice, veleposlanice dr. Ane Polak…

Zoran Predin navdušil občinstvo v Kaknju

V parku Doma kulture v Kaknju je 5. septembra 2026 potekal koncert znanega slovenskega kantavtorja Zorana Predina, ki je v intimnem in izjemno prijetnem vzdušju privabil številne ljubitelje njegove glasbe.  Koncert, ki se je začel ob 20.30, sta organizirala Javni zavod…

Iz trpljenja preteklosti v prijateljstvo prihodnosti

Rab, 5. september 2026 – Redno vsakoletno srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je letos minilo tudi v spominjanju na 40 letnico pobratenja med občinama Rab in Kočevje. 11.…

Topel sprejem za goste iz Maribora: Predstavniki Nadškofijske Karitas Maribor obiskali Zrenjanin

Zrenjanin je bil znova stičišče dobrote in prijateljstva. Na poti proti Aleksincu so nas obiskali dragi prijatelji iz Slovenije – delegacija Nadškofijske Karitas Maribor. Med nami so se ustavili predsednik Branko Maček, generalni sekretar Darko Bračun, sodelavka Lijana Lepej Krbanjevič…

Prekmursko kosilo in zanimiv program sta navdušila goste dogodka "Naše slovenske specialitete"

Združenje Slovencev “Logarska dolina”, podružnica v Kovinu, je že devetič organiziralo svoj tradicionalni kulturno-gastronomski dogodek Gastronomski dogodek “Naše slovenske specialitete”. Program je bil organiziran v nedeljo, 30. avgusta, ob čudovitem jezeru v Deliblatu pri Kovinu, ki je del Posebnega rezervata…

Slovenci iz Kaknja organizirali 11. tabor otrok slovenskega porekla v BiH

Na Planinskem domu Bočica pri Kaknju je od 27. do 29. avgusta potekal 11. tabor otrok slovenskega porekla v Bosni in Hercegovini, ki ga je pripravilo Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj. Prispevek, ki ga lahko preberete spodaj, je pripravila…

Ministrica Suzana Lep Šimenko v Monoštru ob jubilejih Društva porabskih slovenskih upokojencev in pevske skupine Rožmarin

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se je v Gledališču Monošter udeležila slovesnosti ob 30-letnici Društva porabskih slovenskih upokojencev in 10-letnici delovanja pevske skupine Rožmarin. Ministrica je društvu in pevski skupini čestitala ob pomembnih jubilejih ter…

Državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch slavnostna govorka na spominskem dogodku za Andreja Slavka Uršiča

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v Kobaridu kot slavnostna govorka udeležila spominskega dogodka ob 79. obletnici izginotja časnikarja in politika Andreja Slavka Uršiča. Slovesnost je potekala…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Skip to content