Back to Top

Letošnje leto je za našo državo silno pomembno leto. Spominjamo se 30-letnice naše samostojnosti in neodvisnosti. Pred tridesetimi leti smo se kot narod odločili, da hočemo uresničiti sen naših prednikov o lastni državi. Svojo odločitev smo najprej plebiscitarno potrdili 23. decembra 1990, nato pa še s pogumom in enotnostjo, s katerima smo se uprli jugoslovanski vojski, ko nas je, po razglasitvi samostojne in neodvisne države Republike Slovenije tistega prazničnega 25. junija 1991, napadla.

 

Na uradu smo se zato odločili, da v tem letu približamo čim širšemu krogu ljudi tudi izjemen prispevek naših Slovencev iz zamejstva in vsega sveta pri nastajanju naše samostojne države, njenem priznanju in uveljavljanju. Vsak teden bomo na spletni strani slovenci.si in na FB urada predstavili rojaka, ki je na tak ali drugačen način prispeval k temu, da se danes lahko veselimo tridesetletnice samostojne Slovenije. Že vnaprej se zavedamo, da bo seznam pomanjkljiv, saj gredo številke teh, ki so se takrat angažirali, v stotice in tisočice. Slovenci po vsem svetu so se namreč organizirali, demonstrirali pred vladnimi in mestnimi ustanovami ter zahtevali mednarodno priznanje mlade države. Napisali so tisoče pisem podpore tako takratni slovenski vladi kot vladam, predsednikom in drugim pomembnim veljakom držav, v katerih živijo. Bili so naša najboljša diplomacija, takšna, kot smo si jo lahko le želeli. Predvsem pa smo jo potrebovali. Brez naših Slovencev po svetu bi Slovenija zagotovo ne bila tako kmalu tudi mednarodno priznana. Ne smemo pa pozabiti, da je ideja o samostojni Sloveniji pravzaprav najprej zorela v diaspori, od tam odmevala najprej v zamejstvu, nato pa pognala korenine še v matični domovini, kjer je bila taka misel dolga desetletja nezaželena ter celo preganjana.

 

Kljub zavedanju, da bo seznam zagotovo pomanjkljiv, smo se odločili, da vendarle izpostavimo 52 Slovencev iz zamejstva in sveta ter se tako njim in posredno prek njih tudi vsem rojakom po svetu zahvalimo za njihovo zvestobo slovenstvu, ideji slovenske samostojnosti in demokratičnosti. S predstavitvami hočemo tudi okrepiti zavedanje matične domovine o izjemnem prispevku naših rojakov širom sveta. Tu o tem vse premalo vemo. 30-letnica samostojne Slovenije je torej odlična priložnost, da to vsaj malo nadoknadimo.

 

Vse najboljše, samostojna Slovenija!

 

Ministrica dr. Helena Jaklitsch

Jože Slobodnik

Jožeta Slobodnika, podjetnika in kasnejšega častnega generalnega konzula Republike Slovenije v Kanadi, so dogodki, ki so se leta 1991 odvijali v Sloveniji, spodbudili, da se je dejavno zavzel za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Leta 1990 je bil med ustanovnimi člani Kanadskega

Župnika Jože Božnar in Janez Kumše

V prizadevanju za politične spremembe, osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije so se v prelomnih časih vključevale praktično vse slovenske organizacije, ki so delovale po svetu, med njimi še posebej tudi slovenske katoliške župnije oziroma misije, kjer so imeli zelo aktivno

Dušan S. Lajovic

Dušana Lajovica, uspešnega podjetnika, politika, diplomata in velikega dobrotnika slovenske skupnosti v Avstraliji je predanost slovenstvu spremljala celo življenje, kljub temu, da ga je večino preživel v Avstraliji. Podpiral je ideje slovenske pomladi in bil v vseh pogledih ambasador samostojne

dr. Marko Kremžar

Vloga dr. Marka Kremžarja, argentinskega Slovenca in enega osrednjih osebnosti slovenske politične emigracije, za čas osamosvojitve ima brez dvoma izjemno mesto. V času demokratizacije naše države je bil namreč načelnik zgodovinske Slovenske ljudske stranke, ki je bila ena od strank

Komite za priznanje Slovenije na Nizozemskem

Lepega poletnega večera, 7. julija 1991, je bil na vrtu za hišo Antoona Oostinga in njegove žene Slovenke Lidije v kraju Nieuwegein na Nizozemskem ustanovljen Komite za priznanje Slovenije. Komite si je kot temeljno nalogo zadal doseči priznanje slovenske neodvisnosti

Edmund John Turk

Edmund J. Turk, odvetnik, sodnik, več let clevelandski mestni svetnik, je bil 1. julija 1991, na ustanovnem in prvem organizacijskem sestanku v Clevelandu soglasno izbran za predsednika odbora Združeni Američani za Slovenijo (UAS – United Americans for Slovenia). Sestavljali so

Ciril Soršak

Ciril Soršak, eden od soustanoviteljev Kanadskega slovenskega kongresa, je v procesu slovenskega osamosvajanja in prizadevanj slovenskih rojakov v Kanadi za slovensko samostojnost odigral prav posebno vlogo. Kot ustanovitelj in dolgoletni vodja slovenske folklorne skupine Nagelj v Torontu je s svojimi

Študijski dnevi Draga

Vsakoletna srečanja, predavanja in razprave izobražencev iz treh Slovenij, ki se že od leta 1966 odvijajo na Tržaškem pod imenom Študijski dnevi Draga, so pomembno prispevali k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Tržaški rojak Ivo Jevnikar je leta 2019 za revijo

Božidar Fink

Božidar Fink je bil zagotovo eden od tistih Slovencev v Argentini, ki je bil zaslužen za to, da je Argentina kot ena prvih držav na svetu priznala samostojnost in neodvisnost Slovenije. Za njegov velik prispevek ga je slovenska država na

Marjan Kovač

Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije. Slovenci v Avstraliji so se že 27.

Dorothy Lenarčič

Dorothy Lenarčič, soustanoviteljica Slovenskega informacijskega centra,  je v času prvih manifestacij slovenske skupnosti v Kanadi v času osamosvajanja Slovenije odigrala izjemno pomembno vlogo seznanjanja kanadske javnosti z dogajanjem v Sloveniji, s slovenskimi cilji, pa tudi s slovensko skupnostjo v Kanadi.

Dr. Karl Bonutti

Dr. Karl Bonutti, univerzitetni profesor ekonomije in diplomat, je bil v času osamosvajanja Slovenije kot predstavnik Primorskega kluba v Clevelandu zelo aktiven član Odbora ameriških Slovencev, bil pa je tudi prvi častni konzul Republike Slovenije v Clevelandu. Za stike med

Cvetko Falež

 Več desetletij aktiven član slovenske skupnosti v Canberri, kjer si je močno prizadeval k povezovanju Slovencev v Avstraliji ter ohranjanju slovenskega jezika in identitete. Velik rodoljub in neutruden borec v času slovenskega osamosvajanja, ko je s svojim neumornim posredovanjem pri

France Dolinar

Tokrat predstavljamo rojaka, ki sicer ni dočakal razglasitve samostojne slovenske države, je pa o njej razmišljal že vsaj štiri desetletja prej, zaradi česar menimo, da sodi med tiste, ki so pomembno vplivali na razvoj misli o samostojni Sloveniji. Zavedati se

Viljem Černo

Za Viljema Černa, ki je zaradi svojega dolgoletnega, vztrajnega a miroljubnega in povezovalnega boja za pravice beneških Slovencev pogosto imenovan Gandi iz Terske doline, lahko zapišemo, da je bilo njegovo delo skozi desetletja pravzaprav eden od kamenčkov v mozaiku, ki

Stane Kranjc

Prvi predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora, še danes največje krovne organizacije Slovencev na vzhodu Kanade, delegat in ustanovni član Svetovnega slovenskega kongresa, nekoč tudi predsednik Kanadskega slovenskega kongresa, pobudnik in vodja programa ugotavljanja števila oseb slovenskega porekla v okviru kanadskega popisa

dr. Jože Bernik

Svetovno priznan pravni strokovnjak, ekonomist, politik in velik slovenski domoljub dr. Jože Bernik je s svojo aktivnostjo in poznanstvi v ZDA bistveno pripomogel k spremembi uradnega ameriškega stališča o Sloveniji kot delu enotne Jugoslavije. Svojo moč in energijo, kot tudi

Alfred Brežnik

Alfred Brežnik, elektroinženir, podjetnik in dolgoletni generalni častni konzul Republike Slovenije v Novem Južnem Walesu v Avstraliji, je z vso požrtvovalnostjo in predanostjo deloval v prid slovenstva in domovine. Skupaj z drugimi rojaki v Avstraliji je bil še posebej aktiven

dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml.

Dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml., žena in mož, pomembna kulturna stebra slovenske skupnosti v Argentini, pomemben je bil tudi njun vpliv na vrsto mladih, ki so svoje sobote preživljali na slovenskem srednješolskem tečaju Marka Bajuka, sta si aktivno

dr. Evgen Bavčar

Dr. Evgen Bavčar, filozof, fotograf, pisatelj, esejist, kulturnik, trojni doktor, častni znanstvenik in direktor laboratorija za nevidno Inštituta za kritične študije v Mehiki, je tesno povezan s svojo domovino Slovenijo, kljub temu, da že leta živi v Parizu v Franciji,

dr. Alojzij Ambrožič

V času osamosvajanja Slovenije je škofovski sedež v kanadskem Torontu zasedal Slovenec dr. Alojzij Ambrožič, ki ga je papež Janez Pavel II. leta 1998 imenoval za kardinala. Čeprav kanadski državljan, se je vedno čutil Slovenca, kar je potrdil ob škofovskem

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje

Tony Petkovšek

Tony Petkovšek, radijska osebnost, dolgoletni avtor in urednik priljubljene oddaje med Slovenci v Clevelandu, najdlje trajajoče glasbene oddaje v Ameriki, clevelandski ambasador polke, radijski zastopnik iniciative Združeni Američani za Slovenijo (United Americans for Slovenija), je bil, kot so ga, zaradi

Karel Smolle

 Koroški Slovenec Karel Smolle, predsednik Koroške enotne liste, edine samostojne politične stranke Slovencev v Avstriji, ter med letoma 1986 in 1990 zvezni poslanec na Dunaju iz vrst Zelene alternative, se je že na začetku navdušil nad slovensko politično pomladjo. Spadal

Uvodnik rubrike Rojaki za samostojno Slovenijo

 Letošnje leto je za našo državo silno pomembno leto. Spominjamo se 30-letnice naše samostojnosti in neodvisnosti. Pred tridesetimi leti smo se kot narod odločili, da hočemo uresničiti sen naših prednikov o lastni državi. Svojo odločitev smo najprej plebiscitarno potrdili 23.

Prireditev Sloveniji za 30 let (Dobrodošli doma 2021)

Vljudno vabljeni na prireditev “Sloveniji za 30 let”, ki bo v soboto, 3. julija 2021, v Ribnici. Letos smo tradicionalno prireditev za Slovence v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma poimenovali malo drugače. Ker praznujemo 30 leto osamosvojitve Slovenije, želimo nameniti posebno

Nagradni natečaj: "Kje sem bil pa jaz leta 1991?"

»Kje sem bil pa jaz leta 1991?« je vprašanje, ki si ga je gotovo vsak že postavil letošnje leto, ko praznujemo 30. obletnico ene najpomembnejših odločitev za našo Slovenijo, odločitev, da postanemo samostojna in neodvisna država. Če pa ne, vas

Zakaj celice včasih pojedo viruse?

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija  in Koroški mladinski kulturni center Kompleks organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo v četrtek, 24. junija, ob 19. uri izvedela Veronika Cencen, ASEF Fellow 2016 in doktorska študentka bioinženiringa na Zveznem tehnološkem inštitutu Lausanne v Švici. Veronika

Jože Slobodnik

Jožeta Slobodnika, podjetnika in kasnejšega častnega generalnega konzula Republike Slovenije v Kanadi, so dogodki, ki so se leta 1991 odvijali v Sloveniji, spodbudili, da se je dejavno zavzel za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Leta 1990 je bil med ustanovnimi člani Kanadskega

Poročilo po predavanju prof. Bigginsa

V torek, 15. 6. 2021, je Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) organizirala predavanje “Od slovenske do svetovne književnosti: slovenski pretekli in prihodnji prispevki k svetovnemu literarnemu kanonu”, ki ga je izvedel Michael E. Biggins, Ph.D., profesor na Oddelku za slovanske jezike

Dobre prakse globalnih zaposlovalcev

Društvo VTIS je po letu aktivnega zbiranja in analize podatkov, intervjujev in anket, objavilo rezultate raziskave v publikaciji Dobre prakse globalnih zaposlovalcev, v kateri predstavljajo slovenskim podjetjem in organizacijam paleto idej za privabljane in zadrževanje najboljših talentov. Glavni namen publikacije je,

Društvo mladih Slovencev v Italiji, Mittelab in ZKB Mladi prirejajo prvo srečanje na svojem skupnem sedežu v Trstu

Društvo mladih Slovencev v Italiji, Mittelab in ZKB Mladi prirejamo prvo srečanje na svojem skupnem sedežu v Trstu, na ulici Molino a Vento 154, ki nam ga v brezplačno uporabo daje Zadružna Kraška Banka Trst Gorica. Druženje, ki bo potekalo v

Pripovedno-zamejski večer z Dušico Kunaver

Ljudske pripovedi med zamejskimi SlovenciDva najlepša lika slovenskih ljudskih junakov – Miklova Zala in Peter Klepec – sta zrasla za mejami. Ob teh dveh junakih bomo nanizali še ostale pripovedke in ljudske vrednote onkraj meja današnje Slovenije, skupaj pa bomo

Knjižni sejem Mesto knjige v Novi Gorici

Od 15. do 18. junija bo v Novi Gorici potekal knjižni sejem Mesto knjige. Pri Ravnikarjevi maketi na Bevkovem trgu bo med 15. in 21. uro na stojnicah svoje knjige razstavljalo več kot 20 založb. Sejma se bosta pri skupni stojnici

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.