Slovensko društvo v Luksemburgu Slolux organizira slovenski stand-up večer z Martino Ipša, ki bo 26. aprila ob 20.00 v klubu Drescherhaus.

Kot prva je nastopila v novoustanovljenem Slovenskem društvu v Luksemburgu, po 9 letih se vrača. Večja in boljša. Z več kot 15 leti na stand-up sceni je Martina trenutno številka 1 v slovenskem stand-upu z razprodanimi nastopi po vsej Sloveniji in Hrvaški. Njen trenutni hit je stand-up šov “Vsi so nori razen nas!” Za Luksemburg pripravlja izbor svojih najboljših šal, ob katerih se boste zvijali od smeha.

V soboto, 27.4.2024, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Pliberk gostoval Orkester Privatne univerze Gustava Mahlerja v Celovcu (Gustav Mahler Privatuniversität für Musik), ki bo izvedel koncert z naslovom Klasika na podeželju (Klassik am Land).

Orkester Privatne univerze Gustava Mahlerja v Celovcu je projektni orkester, ki ga sestavljajo študentke in študenti Univerze. Orkester šteje okoli 80 nadobudnih glasbenikov in združuje narodnosti celega sveta. V polni orkestrski zasedbi zadonijo instrumenti, katerih glasbeniki govorijo 15 različnih jezikov. Skoraj četrtina študentk in študentov prihaja iz Slovenije, ki v Celovcu izpopolnjujejo virtuozne instrumentalne glasbene veščine. V minulih letih je orkester že nekajkrat prestopil meje domače koncertne dvorane v Celovcu in je zaključne izpite študentov iz dirigiranja preselil v podeželsko okolje. Orkester je redno nastopal v Kulturnem domu v Pliberku. S koncertom želijo študentje približati klasično glasbo širšem krogu občinstva.

Pod vodstvom študentov dirigiranja na Gustav Mahler privatni univerzi za glasbo, bo orkester predstavil dela L. v. Beethovna (Egmont Uvertura), W. A. Mozarta (Koncert za rog št. 4, KV 495), F. Martina (Balada za flavto in orkester) in J. Brahmsa (Prva simfonija op. 68).

Spored

• L.v. Beethoven Ouverture zu Goethes Trauerspiel „Egmont” op.84
• W.A. Mozart Hornkonzert Es-Dur KV 495
• F. Martin Ballade für Soloflöte, Streichorchester und Klavier
• pavza
• J. Brahms Sinfonie Nr. 1
• Solistki (študentki GMPU): Maja Špilar (flavta) in Helena Pirker (rog)

Dr. Mirjam Milharčič Hladnik bo v mestu Euclid v ZDA predstavila knjigo, ki v angleščini nosi naslov “Daring Dreams of the Future: Slovenian Mass Migrations 1870–1945” in pripoveduje zgodbe o tem, kako je skoraj pol milijona Slovencev zapustilo svojo domovino in si ustvarilo novo življenje, kjerkoli so se naselili. Dr. Milharčič Hladnik je poleg Alekseja Kalca in Janje Žitnik Serafin ena izmed soavtoric knjige. 1. maja 2024 ob 18.30 (po lokalnem času) jo bodo gostili v knjižnici Euclid Public Library.

Avtorica bo v predavanju razložila, zakaj se je toliko Slovencev odločilo za naselitev v drugih državah, zlasti v ZDA. V času, ko se imigracije v ZDA pojavlja na naslovnicah medijev, dr. Milharčič Hladnik prinaša svež pogled na to problematiko.

Ljudje, ki so zapustili slovenske dežele, so s seboj prinesli edinstvena znanja, običaje, glasbo, recepte ter ljubezen do kulture in jezika, ki so se ohranili še danes. V svojih ameriških skupnostih so Slovenci zgradili centre, cerkve, podjetja in kulturne ustanove, ki so še vedno aktivni.

Dr. Mirjam Milharčič Hladnik je raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Je tudi izredna profesorica, ki predava na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Novi Gorici ter tujih univerzah, predvsem v Nemčiji in na Norveškem. Po izobrazbi je sociologinja, ki se ukvarja s sociologijo izobraževanja in migracijskimi ter ženskimi študijami. V okviru sociologije se ukvarja s politiko šolskih reform, državljansko vzgojo ter človekovimi pravicami, v zadnjem času v kontekstu integracije migrantov. V okviru ženskih študij se ukvarja z analizo neenakopravnosti med spoloma in zgodovinskimi primeri izbrisanih družbeno in politično pomembnih žensk v Sloveniji ter z migrantkami. V okviru migracijskih študij jo zanimajo interdisciplinarni pristopi – zgodovinski, sociološki in feministični – ter izvirni metodološki prijemi, od metod ustne zgodovine do analiz družinskih migrantskih korespondenc in migrantskih avto/biografskih tekstov. Redno objavlja doma in v tujini. Raziskovalno delo zna predstaviti tudi širši javnosti, s filmom, predavanji različnim naslovnikom doma in v tujini ter pri izvajanju študijskih programov za domače in tuje študente. Je glavna urednica mednarodne znanstvene revije Dve domovini / Two Homelands.

V torek, 7. maja 2024, ob 17. uri bo v predavalnici P01 na Fakulteti za upravo potekala okrogla miza z naslovom Ob 20-letnici Slovenije v EU: pogled nazaj in naprej.

Udeležence bosta uvodoma nagovorila prof. dr. Mirko Pečarič, dekan Fakultete za upravo, in prof. dr. Verica Trstenjak, predsednica Slovenskega društva za evropsko pravo.

Na okrogli mizi bodo sodelovali:

• dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
• prof. dr. Damjan Kukovec, sodnik na Splošnem sodišču EU,
• Jožko Fornazarič, sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije,
• Jure Vršnak, namestnik generalnega direktorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije,
• Tamara Fiksl, študentka Fakultete za upravo.

Udeležba na dogodku je brezplačna, obvezna pa je predhodna prijava po elektronski pošti na naslov petra.podobnikar@fu.uni-lj.si.

Okroglo mizo organizira Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim društvom za evropsko pravo.

V sklopu obeležitve 130-letnice rojstva znanega koroškega Slovenca, učitelja, etnologa in politika Vinka Möderndorferja, bosta 7. maja 2024 z začetkom ob 19.00 v celovškem iKULT centru potekali predstavitev dokumentarnega filma “Tisti, ki je zgradil šolo” in predstavitev knjige “Kar ustvariš ostane. Svetu cvet. Tebi rane“.

Dokumentarni film z naslovom Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika prikazuje življenjsko pot Vinka Möderndorferja (1894-1958), ki se je zaradi izida plebiscita leta 1921 iz Koroške umaknil v Mežico in tam od dobičkov rudnika in ob podpori rudarskih družin zgradil mogočno šolo. Šola je bila ena prvih s telovadnico in modernim šolskim programom. Kot učitelj je zagovarjal nove pedagoške koncepte, po katerih učitelj ne bi smel biti avtoritarna oseba, temveč pravi učitelj in prijatelj. Kot etnolog je zbiral in urejal slovensko ljudsko izročilo. Med ljudmi je pustil globoko sled s knjigo Koroške narodne pripovedke. Politične oblasti pa mu nikoli niso bile naklonjene. Njegovo življenje so spremljali politični procesi in zapori. Tako tudi v novi, socialistični Jugoslaviji. Portret sestavljajo pogovori z ljudmi, ki poznajo njegovo delo, s prebivalci Mežice, ki se ga spominjajo, in z drugimi. Za režijo in scenarij sta poskrbela njegova vnuka Vinko Möderndorfer ml. (režija in scenarij) in Vita Mavrič (scenarij). Film je nastal leta 2016 v sodelovanju z RTV Slovenija.

Knjiga z naslovom Kar ustvariš ostane. Svetu cvet. Tebi rane je rezultat simpozija, ki so ga na pobudo in skupaj z vnukinjo Vito Mavrič konec leta 2014 pripravili na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Opus njegovih del je obsežen in sega v pedagogiko in didaktiko, politiko in takratno narodopisje, današnjo folkloristiko, etnologijo in antropologijo. Knjiga, ki sta jo uredila Jože Hudales in Ingrid Slavec Gradišnik je leta 2016 izšla pod okriljem Znanstvene založbe Filozofske fakultete.

Vita Mavrič svojega dedka opisuje z izbranimi besedami: “Bil je strastno predan svoji poti. Verodostojen v vsem, kar je počel. Perfekcionist s številnimi talenti, ki ni toleriral nobene akademske arogance, angažiran ljudski buditelj, izjemen pedagog in vzgojitelj mlajše generacije učiteljev. Neverjeten idealist in altruist v eni osebi. Popoln zanesenjak, izjemno načelen in neskončno trmast Korošec obenem. Vsekakor karizmatična osebnost. Človek z “napačnimi” lastnostmi za tiste in današnje čase.”

Vljudno vabljeni na predstavitev knjige Fluidna krajina: prostor, identiteta in evropske obmejne pokrajine, ki bo v sredo, 8. maja 2024, ob 10.00 v prostorih Študijskega centra za narodno spravo. Knjigo bosta predstavila urednik dr. Matic Batič in avtor enega od prispevkov dr. Damjan Hančič. Pogovor bo vodila dr. Pavlina Bobič

Dvojezična (slovensko-angleška) znanstvena monografija Fluidna krajina/Fluid Landscape obravnava srednjeevropske obmejne regije v prvi polovici 20. stoletja, pri čemer se osredotoča na značilnosti in pomen prostorskih politik na teh ozemljih. Raziskovalni pristop avtorjev prispevkov temelji na analizi ozadja, oblik in funkcionalnosti ideološko zaznamovanih procesov prisvajanja prostora. Vzpostavljanje oblasti in njeno legitimiranje namreč ni potekalo zgolj preko mednarodnih sporazumov, delovanja upravnih in represivnih aparatov itd., temveč tudi preko simbolnih strategij izražanja moči in iskanja legitimnosti. Avtorji razprav analizirajo različne vidike tovrstnih prostorskih politik, predvsem procese spreminjanja krajevnih imen, gradnje spomenikov ter drugih reprezentativnih javnih zgradb.

Z geografskega vidika se prispevki v monografiji osredotočajo na tri primere srednjeevropskih obmejnih področij, in sicer na ozemlje severnega Jadrana, Južno Tirolsko in Trentino ter prostor na severu in severovzhodu današnje Republike Slovenije. Za vsa ta ozemlja je značilno, da v prvi polovici 20. stoletja niso predstavljala le jabolka spora med različnimi državami, temveč da je njihova »obmejnost« izvirala tudi iz notranjih razmer, predvsem prisotnosti različnih narodnostnih skupnosti, ki so skušale aktivno uveljaviti svoje politične zahteve. Preko analize idejno zaznamovanih posegov v prostor ponujajo prispevki svež pogled na zgodovino evropskih obmejnih prostorov.

V četrtek, 16. maja 2024, ob 14.00 Svetovna mreža Univerze v Ljubljani (SMUL) organizira predavanje z naslovom “Energetski prehod na sončne elektrarne: Krožnost in krajinske izkušnje agrivoltaičnih projektov”. Predavanje, ki je organizirano v sklopu predstavitev Znanost za vse – predstavitve dosežkov članov SMUL, bo vodil dr. Igor Sirnik.

Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov je globalni izziv. Inovativni agrivoltaični sistem, sončna elektrarna postavljena nad kmetijskim zemljiščem, predstavlja eno izmed rešitev za zmanjšanje teh emisij. Čeprav sta krožnost v kmetijstvu in krajinska izkušnja pereč problem, sta prejela le malo pozornosti v povezavi z agrivoltaiko. Ta predstavitev bo predstavila vidike krožnosti in krajinskih izkušenj v obstoječih agrivoltaičnih projektih, ki so predstavljeni v znanstveni literaturi ter nedavno zgrajenih agrivoltaičnih projektih na Nizozemskem. Razumevanje krožnosti in krajinske izkušanje agrivoltaičnih sistemov prispeva h kmetijskemu in energetskemu prehodov in povečuje javno sprejemanje agrivoltaike.

Dr. Igor Sirnik je raziskovalec in učitelj na Fakulteti za krajinsko arhitekturo in prostorsko načrtovanje na Univerzi v Wageningenu, na Nizozemskem. Ukvarja se z umeščanja solarnih elektrarn v okolje na trajnostni način v okviru energetike in kmetijske tranzicije. Njegova specializacija je prostorska analiza solarnih elektrarn nad kmetijskimi površinami (agrivoltaika) in raziskovanje sinergij in kompromisov s trajnostnim razvojem. Poleg raziskovanja, Igor poučuje BSc in MSc predmete ne teme (1) prostorska analiza prostora, (2) geoinformatika in (3) vpliv podnebnih sprememb na načrtovanje urbanega prostora.

Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku preko Zoom aplikacije. Za udeležbo se je potrebno predhodno prijaviti prek naslednje spletne povezave: PRIJAVA NA DOGODEK