Video gradivo - slovenci.si

Back to Top

Objavljamo nagovor ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko ob dnevu državnosti.
____________
Drage Slovenke, dragi Slovenci, dragi rojaki,

naša domovina praznuje svoj 35 rojstni dan.

Ob tem okroglem jubileju je seveda prav, da se spomnimo vseh, ki so upali sanjati, vseh, ki so imeli pogum in vero v lastno državo.

Vsak od nas nosi svoj spomin na tiste dni. Nekateri ste bili na ulicah, drugi smo dogajanje spremljali od doma, tretji ste bili daleč stran — a z mislijo pri Sloveniji.

Prav Slovenci po svetu ste imeli takrat izjemno pomembno vlogo. S svojo predanostjo in neomajno podporo ste svetu pokazali, da si Slovenija zasluži biti slišana. Da smo narod, ki stoji skupaj, tudi ko nas ločujejo oceani. Takrat ste bili prav vi naša diplomacija.

In to je nekaj, kar me vedno znova gane. Da ljubezen do domovine ne pozna meja. Da se Slovenci, ne glede na to kje živimo, ob ključnih trenutkih prepoznamo kot en narod.

Danes živimo v času, ki nas preizkuša na drugačne načine. Svet je hitrejši, bolj nepredvidljiv, pogosto tudi bolj razdeljen. A verjamem, da nas prav spomin na tiste prve korake samostojnosti uči, da znamo stopiti skupaj, ko je to zares res pomembno.

Poseben pozdrav namenjam vsem vam, ki živite zunaj meja naše ljubljene domovine. Morda vas od Slovenije ločijo kilometri in oceani, vendar vas z njo povezuje nekaj, česar nobena razdalja ne more prekiniti – vaše korenine, spomini, slovenski jezik in kultura ter neizmerna ljubezen do ohranjanja slovenstva.

Drage Slovenke in dragi Slovenci, kjerkoli ste – pod domačim nebom ali daleč od njega – nikoli ne pozabite svojih korenin. Negujte slovensko besedo, ohranjajte naše običaje in vedno nosite Slovenijo v svojem srcu.

Naj živi naša domovina. Naj živi Slovenija.

______________
Sledite Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu:
https://www.facebook.com/uradslovenci
https://www.instagram.com/slovenci_zunaj_meja/
slovenci.si/
https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/

_____
junij 2026

Nagovor ministrice Suzane Lep Šimenko ob dnevu državnosti

Predstavitev ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko

Sledite Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu:
https://www.facebook.com/uradslovenci
https://www.instagram.com/slovenci_zunaj_meja/
slovenci.si/
https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/

_____
junij 2026

Spoznajte ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko

Nasina astronavtka slovenskega rodu iz Leš pri Tržiču Sunita L. Williams je konec oktobra v okviru zasebnega obiska obiskala Slovenijo. Obisk je posvetila družini, svojim koreninam in krajem, ki jih je najprej spoznavala predvsem iz pripovedi svojih prednikov.

Obisk je posvetila družini, svojim koreninam in krajem, ki jih je najprej spoznavala predvsem iz pripovedi svojih prednikov. Ob tej priložnosti se je v četrtek, 23. oktobra 2025, na povabilo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu srečala tudi s skupino mladih nadarjenih posameznikov in jih navdahnila s pripovedmi o svoji življenjski poti.

Srečanje, ki sta ga gostila podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter državna sekretarka Vesna Humar, je bilo poseben trenutek za vse navzoče, saj je Sunita Williams ena najprepoznavnejših osebnosti sodobnega raziskovanja vesolja. V orbiti je preživela več kot 534 dni, nazadnje v okviru misije, ki jo je v mikrogravitaciji zadržala kar 159 dni. To je skoraj pol leta bivanja v okolju, ki ga človeško telo in um izkusita le redko, saj dolgotrajna izpostavljenost mikrogravitaciji močno vpliva na psihofizično pripravljenost človeka. Med drugim je opravila tudi sedem vesoljskih sprehodov, s čimer je postavila več zgodovinskih mejnikov, predvsem pa je pokazala, kako daleč lahko sežejo človekova vztrajnost, znanje in radovednost.

V ospredju srečanja na Uradu je bil pogovor Sredi Vesolja, ki ga je vodila državna sekretarka Vesna Humar. Sunita Williams je v sproščenem in prijetnem pogovoru odprto spregovorila o življenju astronavtke, o intenzivnih izkušnjah z dolgih misij in o tem, kako se človek spremeni, ko Zemljo opazuje in čuti iz tišine vesolja. Posebej doživeto je spregovorila o družinski zgodbi in slovenski dediščini, ki jo spremlja kot del identitete in kot občutek pripadnosti, ki ga vesolje ne more izbrisati. Ob tem je poudarila, da so kar štirje ameriški astronavti slovenskih korenin, in dodala: “Očitno ima Slovenija nekaj posebnega. Slovenci imamo glavo - in noge - za velike podvige.”

Druženja ob pogovoru so se na povabilo Urada in Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) udeležili mladi raziskovalci, študenti, ustanovitelji in strokovnjaki visokotehnoloških podjetij, ki se izobražujejo ali delujejo na nizozemskem, v ZDA, Nemčiji, Avstraliji, v zamejstvu in v Sloveniji. Med njimi so bili študenti fizike in astrofizike, izjemno nadarjeni dijaki, prejemniki nagrad Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike, ter znanstveniki in profesorji z uglednih univerz onkraj oceanov, iz ZDA in Avstralije. Vprašanja, ki so jih postavljali astronavtki, so razkrila veliko radovednosti in ambicioznosti, odgovori Sunite Williams pa so bili iskreni, razmisleka polni in na trenutke ganljivi. Mlade je nagovorila s svojo preprostostjo in s sporočilom, da sta radovednost in vztrajnost temelj vsake znanosti.

V čast astronavtkinega prihoda so otroci iz slovenskih šol v zamejstvu ustvarili številne ilustracije na temo vesolja in poklica astronavtke. V okviru projekta Brezmejno Vesolje je tako nastalo več kot dvajset del. Izbrana dela so razstavljena v prostorih Urada in bodo po zaključku razstave skupaj s podpisom Sunite Williams vrnjene šolam nadobudnih avtoric ter avtorjev.

Srečanje se je zatem nadaljevalo v sproščenem, domačnem vzdušju, saj je bil del obiska posvečen tudi rojstnemu dnevu njene mame Bonnie, ki je v družbi mladih in gostiteljev doživela topel ter iskren sprejem v državi svojih prednikov.

Obisk se je dan kasneje nadaljeval v Lešah pri Tržiču, kjer je bila s finančno podporo Urada na rojstni hiši astronavtkine prababice slovesno odkrita spominska plošča. Slednja ne zaznamuje le kraja, temveč pripoveduje zgodbo družine, ki je iz majhne gorenjske vasi odpotovala vse do vesolja in pri tem ves čas nosila Slovenijo v srcu.

Sredi vesolja - pogovor z nekdanjo astronavtko NASE Sunito Williams

V okviru prireditve Dobrodošli doma se je junijska izvedba večerov Sredi domovine tokrat prvič preselila v zamejstvo – v Gorico. Zbrali smo se v Slovenski knjižnici Damir Feigel, ki domuje v zgodovinskem in arhitekturno izjemnem Fabianijevem Trgovskem domu, na večeru, posvečenem zgodbam, spominom in kulturnemu bogastvu slovenske skupnosti v Združenih državah Amerike.

Osrednji gost večera je bil priznani filmski producent, pisatelj, predavatelj in eden od ustanoviteljev muzeja polke v Clevelandu Joe Valenčič, ki že vrsto let neutrudno raziskuje, dokumentira in pripoveduje o življenju in dosežkih Slovencev v Ameriki. S svojo zavzetostjo in toplino je navdušil zbrane ter ponovno dokazal, kako močne in žive so vezi med Slovenci po svetu in domovino. Pogovor z izredno zanimivim raziskovalcem je vodila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

V vsebinsko bogatem in navdihujočem pogovoru je Joe Valenčič povedal, da ima na Gorico izredno lepe spomine – ne le zato, ker je bila z njo globoko povezana njegova družina iz Jelšan, temveč tudi zato, ker je prav tu pred tridesetimi leti doživel svoje prvo predavanje. »Gorica me je odkrila,« je poudaril z nasmehom. V mesto se vrača tudi ta konec tedna, ko bo v okviru prireditve Dobrodošli doma ponovno predaval – tokrat na dogodku Slovenci v Hollywoodu, ki ga pripravlja Kinoatelje. Valenčič verjame, da je njegovo poslanstvo deliti zgodbe o dosežkih Slovencev po svetu, jih ohranjati v skupnem spominu in jih predstavljati tako domači kot širši javnosti. S tem želi krepiti zavest o skupni pripadnosti slovenskemu narodu – ne glede na to, kje kdo živi, v katerem jeziku sanja ali kako daleč od domovine ga je zanesla življenjska pot. Prepričan je, da nas prav zgodbe ljudi povezujejo, dajejo občutek skupnosti in spodbujajo ponos na slovenske korenine.

Joe Valenčič, filmski producent, pisatelj, predavatelj in neutrudni kronist slovenske skupnosti v ZDA je že desetletja eden najvidnejših glasov Slovencev v Clevelandu, a tudi daleč onkraj – od Washingtona do Hollywooda. Od leta 1982 je predsednik Clevelandske federacije lož Slovenske narodne podporne enote (SNPJ) in je ustanovni član in nekdanji predsednik Ameriške slovenske fundacije Polka, ki upravlja nacionalno »polka« združenje. Največji dosežek združenja je muzej, posvečen ameriški polka tradiciji, ki je eden od najbolj zanimivih fenomenov kulturnega prepletanja. Joe Valenčič je znan po svojih dokumentarcih, razstavah in predavanjih o Slovencih v Ameriki. Njegova dela niso le arhivski biseri, ampak žive zgodbe o ljudeh, ki so v novi domovini našli priložnost, a nikoli pozabili, kdo so.

V okviru niza večerov pod naslovom Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu gostimo izjemne ustvarjalce, ki živijo in delujejo zunaj matične domovine. Vsi ljubitelji literature, glasbe in drugih umetnosti imate tako priložnost, da v prestolnici od blizu spoznate zamejske in izseljenske ustvarjalce ter njihove stvaritve.

Sredi domovine: Joe Valenčič

Nabito poln Bevkov trg v Novi Gorici je bil v nedeljo, 22. junija 2025, prizorišče ene najbolj srčnih in čustvenih prireditev – največjega srečanja Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma. Več kot dva tisoč obiskovalcev iz 17 držav po vsem svetu je bilo priča zgodovinskemu dogodku, ki je orisal ustvarjalnost in vsestranskost naših rojakov zunaj meja domovine. To je bil dan, ko je bila Slovenija največja.

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v nagovoru poudaril: »Drage Slovenke in Slovenci, Nova Gorica še nikoli ni bila tako velika in še nikoli ni bila tako brezmejna, kot je danes. Lepo vas je videti. Hvala, da ste prišli domov! Na tem trgu so danes Slovenci iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Bosne, Srbije, Argentine, Avstralije, Brazilije, Kolumbije, Kanade, Združenih držav Amerike in še bi lahko našteval. Vi ste ljudje, ki naši deželi dajete svetovljansko širino, moč in ponos. Učite nas, kako ceniti in spoštovati našo Slovenijo.«

Osrednja prireditev se je pričela udarno. Na prizorišče sta prikorakala dva slovenska pihalna orkestra, vsak s svoje strani meje, ki praznujeta desetletja sodelovanja in prijateljstva – Prvačka pleh muzika in Pihalni orkester Kras Doberdob iz Italije. Na odru pa so z akrobatskimi meti zbrane navdušile razigrane navijačice AŠD Cheerdance Millenium iz Trsta, ki so na svetovnem prvenstvu iz cheerleadinga osvajale medalje za Slovenijo. Na krilih hrepenenja je rojake po svetu v naslednji točki ponesla vrhunska Nina Strnad, ki je med študijem na avstrijskem Koroškem in v ZDA tudi sama okusila življenje na tujem. V nadaljevanju so s pesmijo odpeto »na tretko« kot prvi avstrijsko Koroško predstavili Oktet Suha. Iz naše severne sosede pa je na veliki oder v Novi Gorici prispel tudi izjemni Tonč Feinig. Za rockerske ritme na tokratni osrednji prireditvi so poskrbeli Skupina Ostanki iz Argentine. Sofi Marolt, prav tako iz dežele pod južnim križem, je prav za to prireditev prevedla del svoje avtorske argentinske pesmi v jezik svojih korenin – slovenščino, kar je bilo še posebej čustveno. Iz severa Evrope – iz Švedske so prišle članice Tria Sukno. Naslednjih nekaj minut je bilo namenjenih gledališču – Isabelle Kralj in Theatre Gigante iz Milwaukeeja v ZDA so namreč predstavili del svoje predstave. Slovenski pesmi Pa se sliš’ in Zlat oblaček so v nadaljevanju zapeli člani Mešanega pevskega zbora Camerata Slovenica iz Bosne in Hercegovine. Pravljica o mavričnih ljudeh pa je zvenela v izvedbi Slovenskega zbora v Londonu iz Velike Britanije. Skozi večer sta zbrane popeljala dva izvrstna igralca Danijel Malalan iz Italije in Lara Maria Vouk iz Avstrije. Spomnila sta tudi na številne velike Slovence, ki so in še vedno puščajo pečat po vsem svetu ter pišejo zgodovino. V video izjavah so se nam oglasili: iz ZDA trikratni nominiranec za Grammyja Mak Grgić in prejemnik prvega tehničnega oskarja iz Slovenije Jernej Barbič; iz Argentine prvi Slovenec, ki je bil v Himalaji Dinko Bertoncelj ter iz Italije mlada slovenska smučarka Caterina Sinigoi. Srčna prireditev se je zaključila še z enim vrhuncem – v video glasbeni čestitki so se nam pridružili še mnogi Slovenci, ki niso bili z nami v Novi Gorici. Skupaj smo peli Slovenija, od kod lepote tvoje in ob koncu so se pridružili še člani legendarnega Ansambla Saša Avsenika, ki imajo v svojih vrstah tudi dva zamejska Slovenca, močno pa so jih zaznamovali tudi obiski pri rojakih po svetu. Večer se je zaključil s pravo slovensko veselico.

Dobrodošli doma 2025 - osrednja prireditev

Na majskem večeru Sredi domovine z zamejskimi ustvarjalci, ki ga pripravlja Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, sta zbrane na slovenske in svetovne odre ter po sledeh odraščanja in življenja v zamejstvu popeljala člana Ansambla Saša Avsenika, tržaška Slovenca Denis Daneu in Tommy Budin.

Pogovor z glasbenikoma je vodila državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

V sproščenem pogovoru sta glasbenika orisala svoje odraščanje v zamejstvu. Njuni predniki že več rodov živijo v Italiji. Denis prihaja celo iz trojezične družine, saj je njegova mama Slovakinja. Kljub temu je bilo, kot sta poudarila, v njunih družinah povsem naravno, da je vsakdanji pogovorni jezik prav slovenščina, medtem ko sta se z italijanščino pobliže srečala šele s pričetkom šolanja. Slovenska narodnozabavna glasba je bila zanju že od malih nog močan most do kulture matične domovine. Glasba ni bila le spremljevalka praznikov in družinskih trenutkov – bila je dediščina, ki so jima jo predali predniki. In prav zato je bil trenutek, ko sta po zahtevnih avdicijah postala člana Ansambla Saša Avsenika, toliko bolj poseben – občutek ponosa, ganjenosti in izpolnjenih sanj. Skupaj z ansamblom danes ne le nadaljujeta tradicijo legendarnih Avsenikov, temveč aktivno soustvarjata sodobno zgodbo o uspehu – tako doma kot v tujini. Oba sta akademska glasbenika, Denis se je kalil tudi v nekaterih uspešnih orkestrih po Evropi, Tommy zadnja leta avtorsko bogati slovensko glasbeno zakladnico. Pa klub temu ostajata skromna in ponosna zamejska Slovenca, ki prav ob skladbah, ki slavijo domovino Slovenijo čutita, da sta izpolnila otroške sanje. Čeprav od blizu poznata življenje zunaj matične domovine, pa se ju je močno dotaknila izkušnja igranja pri Slovencih v Kanadi, kjer sta ponovno začutila, kako globoka in neomajna je ljubezen do Slovenije.

Tommy Budin, glasbenik in skladatelj, prihaja iz vasi Salež nad Trstom. Že od otroštva ga spremlja strast do glasbe in vsega, kar se dogaja okoli nje. Je multiinstrumentalist in zaključuje študij klarineta na konservatoriju v Trstu. Že pet let je član ansambla Saša Avsenika, s katerim nastopa doma in v tujini. Poleg izvajanja glasbe se aktivno posveča tudi skladanju in produkciji – tako v okviru narodno-zabavne glasbe kot tudi drugih žanrov, kjer rad raziskuje nove izrazne možnosti.

Denis Daneu, glasbenik in glasbeni pedagog. Rojen je bil v Trstu, kjer se je začel učiti trobento v Glasbeni matici. Na Konservatoriju Giuseppe Tartini je z odliko magistriral iz klasične trobente. Vedno je bil aktivno vpet v zamejsko, italijansko in slovensko kulturno ter glasbeno sceno. Aktivno je sodeloval v zamejskih glasbenih društvih, kot so Godbeno društvo Prosek, Godbeno društvo Nabrežina in simfoničnim orkestrom Glasbene matice v Trstu obenem pa je bil tudi član raznih zamejskih športnih društev, kot so NK Primorje, NK Vesna in Pomlad. Profesionalno je sodeloval z raznimi simfoničnimi in opernimi orkestri, med drugim z orkestrom v Metzu (Francija), Tamperi (Finska) in opero v Trstu (Italija). Od leta 2020 je član ansambla Saša Avsenika, s katerim je nastopil v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji, Kanadi in tudi v domačem zamejstvu, na kar je še posebej ponosen.

V okviru niza večerov pod naslovom Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu gostimo izjemne ustvarjalce, ki živijo in delujejo zunaj matične domovine. Vsi ljubitelji literature, glasbe in drugih umetnosti imate tako priložnost, da v prestolnici od blizu spoznate zamejske in izseljenske ustvarjalce ter njihove stvaritve.

Sredi domovine: Denis Daneu in Tommy Budin

Na aprilskem večeru Sredi domovine z zamejskimi ustvarjalci, ki ga pripravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je delo France Bambič: Mali popis in roman. Iz mojega – potovanje. Življenje, zdravljenje, in trpljenje, in nekoliko o vojnih dogodkih predstavil urednik dr. Tomaž Simetinger. Pogovor z urednikom je vodil predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Boris Jesih.

Urednik je v uvodu poudaril, da je glavni gost današnjega večera France Bambič, protagonist izredno zanimivega dela, ki nam odstira življenje preprostega človeka, ki se je na prelomu 19. in 20. stoletja večkrat odpravil na delo v Ameriko. Barbič se je iz rodnih Ponikev na Dolenjskem leta 1901 pri rosnih 19 letih prvič podal na pot čez ocean, kamor ga je avanturistični duh v naslednjih letih gnal še dvakrat, kljub temu, da je kasneje upravljal kmetijo, da je bil poročen in je imel otroke. V Ameriki je med drugim delal v rudnikih. Mnogokrat se je ponesrečil, preživel je kar 23 operacij, mnoge je opazoval pri zavesti. Tako v rokopisih natančno, a v laičnem jeziku opisuje svoje poškodbe in takratne načine zdravljenja. Njegovi zapisi orisujejo preprostega človeka, ki je iz vasi brez elektrike, radija, prišel v mesto, kjer se je čudil tehnološkim izumom. V New Yorku je prvič videl ulično razsvetljavo, na Eifflovem stolpu, ki se takrat še ni tako imenoval, se je prvič peljal z dvigalom. Izredno podrobno pa opisuje tudi dogajanje po svetu v tistem času, skozi prizmo svojega sicer presenetljivo izredno informiranega vedenja.

Rokopis Franceta Bambiča je obsežno in izjemno dragoceno gradivo, ki opisuje poti prvega vala ekonomskih migrantov ter njihov način potovanja v Ameriko in življenje tam. France Bambič je bil leta 1882 rojen v Ponikvah na Dolenjskem. V letih pred prvo svetovno vojno je iz takratne Avstro-ogrske monarhije trikrat potoval iskat delo v Združene države Amerike. Rokopis obsega okrog 500 rokopisnih strani v dvanajstih zvezkih. Urejeno rokopisno gradivo je danes zgovoren zgodovinski vir, ki skupaj s komentarji in spremno študijo odstira svojstven pogled na migracije tako imenovanega prvega ekonomskega vala.

Dr. Tomaž Simetinger je etnolog in kulturni antropolog ter folklorist, ki dela na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani. Je raziskovalec in avtor vrste monografij ter znanstvenih člankov. Med terenskimi raziskavami je pred nekaj leti v Ponikvah na Dolenjskem naletel na obsežen rokopis Franceta Bambiča, ki ga je skupaj z Uršo Šivic uredil za izdajo.

V okviru niza večerov pod naslovom Sredi domovine na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu gostimo izjemne ustvarjalce, ki živijo in delujejo zunaj matične domovine. Vsi ljubitelji literature, glasbe in drugih umetnosti imate tako priložnost, da v prestolnici od blizu spoznate zamejske in izseljenske ustvarjalce ter njihove stvaritve.

Že sedaj vas vabimo, da se nam ponovno pridružite maja, ko bomo sredi domovine ponovno gostili zanimivega rojaka.

Sredi domovine: dr. Tomaž Simetinger

Na marčevskem večeru Sredi domovine z zamejskimi ustvarjalci je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu gostil zamejski vsestranski kulturni delavki iz Benečije Donatello Ruttar in Vido Rucli. Pogovor je vodila državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Sogovornici, mama in hči, prihajata iz Benečije. Donatella je odraščala še v časih, ko je bilo vse slovensko - jezik, kultura, identiteta, stik - prepovedano. Benečija je bil njen svet. Svoje korenine, Slovenijo, slovenščino je morala odkriti. Vida, četudi ji je bila slovenščina že dana, je vseeno čutila zgodovinsko težo teh hudih časov. Še danes pa se, kot mnogi iz njene generacije, večkrat sooča z nerazumevanjem družine, okolja, da se je po študiju v tujini vrnila v svoje rodne kraje. »Benečija ni le prostor pozabljenih tradicije, je tudi prostor sodobnosti, aktualnega življenja. Benečija je prostor lepe sodobne kulture in mnogih sodobnih projektov,« je poudarila Vida.

Slovensko multimedialno okno, muzej, ki ga vodi Donatella in je tudi njen odraz in pogled na ta prostor, je izkustven muzej, ki v sedmih instalacijah predstavlja stvarnost Slovencev iz Italije. Ob enem je postal tudi kulturni center, kjer večkrat tedensko gostijo različne dogodke. Vida deluje v okviru Kolektiva Robida, ki je med drugim osmislil programsko knjigo GO2025!. Benečija je s tem na nek način spet vstopila v srce vrhunske sodobne slovenske umetnosti. Donatella je leta ustvarjala tudi Postajo Topolove. To je bil prostor srečevanja, sodelovanja, spoštovanja. Postaja Topolove živi naprej, v vsem kar delajo vsi, ki so jo lahko doživeli.

Vida Rucli, arhitektka in kulturna delavka. Deluje v vasi Topolò/Topolove, ki se nahaja na obmejnem območju med Italijo in Slovenijo. Od leta 2014 je urednica revije Robida, od leta 2017 pa tudi kuratorka javnih programov ter projektov Robide. Predavala je na različnih univerzah (Yale Architecture, Kraljeva akademija umetnosti v Haagu, Politehniška univerza v Milanu), sodelovala s festivalom Climate Care (Floating University, Berlin, 2023) in je članica od 2023 mednarodne raziskovalne skupine Ecologies of Care in od 2025 društva Floating University, Berlin.

Donatella Ruttar, arhitektka, kulturna delavka, profesorica. Bila je dolgoletna so-kuratorka festivala Stazione di Topolò/Postaja Topolove (1994-2022). Danes vodi SMO - Slovensko multimedijsko okno v Špietru (Videm), muzej posvečen kulturni krajini obmejnega teritorija Furlanije Julijske Krajine. Deluje kot arhitektka in profesorica na Dvojezični nižji srednji šoli v Špietru, kjer uči umetnost.

V okviru niza večerov pod naslovom Sredi domovine na Uradu Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu gostimo izjemne ustvarjalce, ki živijo in delujejo zunaj matične domovine. Vsi ljubitelji literature, glasbe in drugih umetnosti imate tako priložnost, da v prestolnici od blizu spoznate zamejske in izseljenske ustvarjalce ter njihove stvaritve.

Sredi domovine - Donatella Rutar in Vida Rucli

Točno en mesec nazaj smo skupaj preživeli vikend, ki ga ne bomo zlahka pozabili.

21. in 22. junija se je v središču Nove Gorice zbralo več sto Slovencev iz 17 držav – Italije, Avstrije, Nemčije, Švedske, Argentine, ZDA, Kanade, Avstralije in mnogih drugih – na osrednjem delu srečanja Dobrodošli doma 2025.

V soboto so se predstavila slovenska društva in skupine iz tujine, večer pa je zaznamoval sproščen urbani program z glasbo in druženjem. V nedeljo je sledila osrednja prireditev in zaključna veselica z Ansamblom Saša Avsenika.

Vabljeni k ogledu videoutrinkov – naj vas spomini za trenutek znova vrnejo v vzdušje povezanosti in skupnih doživetij.

Naročite se na kanal, všečkajte video in delite naprej.

#DobrodošliDoma2025 #Aftermovie #SlovenciPoSvetu #Slovencivzamejstvu #novagorica #GO2025!

Video utrinki - Dobrodošli doma 2025

Po lanski uspešni akciji, ki je med rojaki po vsem svetu naletela na izjemen odziv, smo tudi letos ob dnevu državnosti pripravili glasbeno čestitko Sloveniji – čutno in povezovalno sporočilo Slovencev iz zamejstva in sveta. Letos smo k sodelovanju povabili Ansambel Saša Avsenika in skupaj z rojaki z vseh koncev sveta zapeli pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, ki mnogim Slovencem po svetu prinaša delček domovine – v melodiji, besedi in srcu.

Video je bil premierno predvajan na osrednji prireditvi največjega srečanja Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma v nedeljo, 22. junija 2025, v Novi Gorici.

Iskrena hvala vsem, ki so tudi letos prispevali svoj dragoceni del k nastanku tega glasbenega projekta. Hvaležni smo Ansamblu Saša Avsenika, ki je z veseljem pristopil k sodelovanju, in Juriju Mušiču, mlademu in talentiranemu glasbeniku, ki je pripravil zborovsko priredbo pesmi. Posebna zahvala gre Slovencem v zamejstvu in po svetu, ki so s svojimi glasovi, nasmehi in srčnostjo ustvarili pravo jedro tega posnetka. Nepogrešljiv del sta tudi letos odigrala Adrian Gaser, ki je poskrbel za skrbno video montažo, in Matjaž Rožanc, ki je z izjemnim občutkom združil vse zvočne prispevke – od zborov in skupin do posameznikov. Iz srca hvala tudi vsem rojakom, ki ste poslali svoje posnetke. Vsak vaš kader, vsak ton in vsak pogled so del zgodbe, ki smo jo skupaj podarili Sloveniji.
Brez vas ta projekt ne bi zaživel.

■ Avtor besedila: Marjan Stare
■ Avtor melodije: Slavko Avsenik, Vilko Ovsenik
■ Avtor priredbe za zbor: Jurij Mušič

■ Instrumental: Ansambel Saša Avsenika

Produkcija: AudioPristava
■ Video montaža: Adrian Gaser
■ Mix zvoka: Matjaž Rožanec

■ Zaključna špica: Ana Šket Daneu

Glasbeno čestitko so ustvarili:
■ Ansambel Saša Avsenika,
■ Otroški zbor Šole Anton M. Slomšek - Mendoza - Argentina,
■ Večjezični vrtec Kekec in 1.B razred Osnovne šole Velikovec – Avstrija,
■ Slovenski katoliški center Lemont – ZDA,
■ Šola Anton M. Slomšek - Buenos Aires – Argentina,
■ Vokalna skupina Plamen - Toronto – Kanada,
■ The Singing Slovenes - Duluth - Minnesota – ZDA,
■ Slovenski pevski zbor San Martin - Buenos Aires – Argentina,
■ Državni zbor Republike Slovenije,
■ Društvo Slovencev Triglav - Subotica – Srbija,
■ Zbor Pavlove hiše - Potrna – Avstrija,
■ Ženski pevski zbor Slovenčice - Tuzla - Bosna in Hercegovina,
■ Folklorna skupina Lipa - München – Nemčija,
■ Mešani pevski zbor Camerata Slovenica - Sarajevo - Bosna in Hercegovina,
■ Amatersko športno združenje Soča - Sovodnje ob Soči - Italija,
■ Ženski pevski zbor in Folklorna skupina Ajda - SKD Ajda - Umag – Hrvaška,
■ Mešani pevski zbor Ex Corde - Buenos Aires – Argentina,
■ Mešani pevski zbor San Justo - Buenos Aires – Argentina,
■ Folklorna skupina Veseli slovenski duh - Rosario – Argentina,
■ Prešernova šola – Buenos Aires – Argentina,
■ Slomškova šola - Lemont – ZDA,
■ Slovenci iz Denverja - Colorado – ZDA,
■ Folklorna skupina Maribor - Buenos Aires – Argentina,
■ Tanya Jones - Queensland – Avstralija,
■ Dr. Jože Rožanec - Buenos Aires - Argentina,
■ Kristina Sorc - Toronto – Kanada,
■ Zbor Slovenskega društva Vancouver – Kanada,
■ Duet KPD Bazovica - Reka – Hrvaška,
■ Slovenska folklorna skupina Nageljčki - Toronto – Kanada,
■ Slovensko društvo Triglav - Rosario – Argentina,
■ Slovenski moški zbor – Buenos Aires – Argentina,
■ Plesna skupina Rožmarin - Montreal – Kanada,
■ Folklorna skupina Mladika - Buenos Aires – Argentina,
■ Otroška folklorna skupina Slovenskega društva Vancouver – Kanada,
■ Rožmanova šola San Martin - Buenos Aires - Argentina,
■ Folklorna skupina KPD Bazovica - Reka – Hrvaška,
■ Slovenska mladinska skupina Marela - Lemont – ZDA,
■ Folklorna skupina Slovenskega društva Vancouver – Kanada in
■ sodelavci Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Več o Slovencih v zamejstvu in po svetu najdete na:
■ https://slovenci.si/
■ Facebook: https://www.facebook.com/uradslovenci
■ Instagram: https://www.instagram.com/slovenci_si/
■ https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/
______________
junij 2025

Slovenci iz zamejstva in sveta in Ansambel Saša Avsenika - Slovenija, od kod lepote tvoje

Na prvem večeru Sredi domovine z zamejskimi ustvarjalci v letu 2025 smo gostili Slavka Malnarja, člana slovenske manjšine na Hrvaškem, ki že leta neutrudno raziskuje in popisuje stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju. 🇭🇷🇸🇮

Pogovor je vodila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovencev zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 🎤

🗣️V zanimivem pogovoru je gospod Malnar orisal domače kraje, ki na treh straneh neba mejijo na matično Slovenijo. Njegovo življenje je bilo polno izkušenj, mnogih tudi bolečih. Njegovo otroštvo, zaznamovano z izkušnjo taborišča, ni bilo lahko. Opisal ga je v knjigi Izgubljeno otroštvo. Skozi leta je spoznal, kako pomembno je ohranjati spomine. Prav zato je po upokojitvi, ko je imel končno nekoliko več časa, začel raziskovati in popisovati življenje v svojih domačih krajih. V prvi knjigi je popisal priimke na Čabranskem. Ugotovil je, da velik del tamkajšnjih ljudi nosi prav slovenski priimek. Zanimalo ga je narečje. Poudarja, da je narečje danes še vedno živo, vendar pa se soočajo z upadom števila prebivalstva. Njegovo najpomembnejše in najobsežnejše delo Zgodovina Čabranskega je predstavljalo tudi način odkrivanja njegovih korenin.📚

Že sedaj vabimo na februarski večer Sredi domovine.

Več na👉https://www.gov.si/.../2025-01-15-sredi-domovine-slavko.../

Sredi domovine: Slavko Malnar

Praznično voščilo podpredsednika vlade in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona.

Dragi Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu,
Dragi rojaki,

naj bo božični čas namenjen vašim najdražjim. Naj zaživijo slovenski običaji. Naj vam okus potice, zvok slovenske pesmi in topel objem najbližjih polepšajo praznične dni.

V novem letu vam želim veliko zdravja, sreče in uspehov. Ostanite povezani med seboj in z matično Slovenijo.

Miren božič, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti in srečno 2025!

Praznično voščilo podpredsednika vlade in ministra Mateja Arčona

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

Pošljite nam svoje novice in fotografije

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2026 © Vse pravice pridržane.